Tanja je ponosna Metličanka in Belokranjka, ki trenutno živi in dela v Dubaju kot Kompasova predstavnica ter vodnica na destinaciji. Rojena je na svetovni dan turizma in tisti, ki jo poznajo, pravijo, da ne naključno. Z nami je spregovorila o vročini, lokalnih specialitetah in razkošni turistični ponudbi arabskega emirata.
Ti je kaj vroče?
Ne še, bo pa čez 2 dni, ko priletim nazaj v Dubaj s trimesečnih počitnic v naši zeleni in čisti Sloveniji. Trenutno je tam nekaj pod 40 stopinjami, vendar mi prijatelji sporočajo, da je glavno poletje že mimo in da so temperature že čisto jesenske.
Koliko časa traja poletje v Dubaju? Se sploh kdaj konča?
Tisti, ki živimo v Dubaju pravimo, da tukaj obstajata 2 letna časa: vroče ali peklensko vroče. Poletje se začne približno v sredini oktobra in traja recimo do začetka maja, peklensko vroče je pa v naših poletnih mesecih, takrat so dnevne temperature konstantno nad 40 stopinjami z izredno visoko vlažnostjo, ki doseže do 90%. Dežja skoraj da ne poznamo. Recimo v lanskem letu je deževalo 5-krat, vendar to traja približno pol ure in takrat nastane v mestu kaos, ker ne poznajo odvodnjavanja. Mi se pa veselimo dežja kot v Evropi prvega snega. Najbolj hladen “zimski mesec” je januar, ko se dnevne temperature spustijo na okoli 25 stopinj, ponoči pa vsi iščemo dolge rokave, saj je zunaj 15 stopinj. Malo hladneje je sicer v puščavi in v gorah, vendar se zima v Dubaju nikakor ne more primerjati z našo.
Pa pojdimo na začetek tvoje romance z Dubajem. Zakaj pravzaprav on? Je bila selitev tja tvoj prvi stik s to državo?
Dubaj… prvič sem zanj slišala v prvem letniku na Turistici v Portorožu, kjer sem opravila dodiplomski študij. Takrat se je ravno odprl hotel Burj Al Arab, po mojem mnenju še vedno tisti pravi simbol Dubaja, ki ga vsi takoj prepoznajo. Seveda, ko študiraš turizem, te nekako vleče v tujino ne samo pogledati znamenitosti ampak tudi preizkusiti svoje znanje, saj je Slovenija dokaj majhna in na žalost omejena na določenih področjih, kar se tiče turistične ponudbe. Moja želja po Dubaju se je kovala kot vroče železo skozi leta, dokler se ni pojavila priložnost za delo. Zagrabila sem jo z obema rokama.
Kaj te še danes navdušuje?
Po dveh letih življenja v Dubaju ni težko najti razloga, zakaj se ne bi zbudil z nasmeškom na obrazu. Resnično sem vesela, da delam v industriji, v kateri je vsak dan drugačen. Delo v turizmu prinaša nove izzive tako na osebnem kot profesionalnem področju in nikoli se ne moreš 100% pripraviti na določene situacije. Ko sem sama, me v Dubaju vedno znova preseneti ponudba in samo življenje, ki je izredno hitro. Tam je zbran cel svet, v sosednji ulici, kjer živim lahko obedujem v 20 različnih restavracijah in še enkrat toliko različnih nacionalnosti srečaš v roku 15 minut, ko se sprehodiš po tej isti ulici. Raznovrstnost je res velika prednost, sama sem pa kar gurmanka, tako da mi je to še toliko bolj pomembno. Vsakodnevno me navdušuje tudi pogled na najvišjo zgradbo na svetu – Burj Khalifo, ki je resnično fascinantna. In potem ko pomisliš, da v neposredni bližini gradijo še par sto metrov višjo zgradbo, ki bo dokončana čez dve leti, se moraš kar malo uščipniti, da slučajno ne sanjaš. Vsakič, ko se odpeljem v puščavo, me zlato-rdečkast pesek in neskončnost popeljeta v en drug svet, ki ga ni mogoče opisati.
Kakšen nasvet za dobro restavracijo? Je kakšna hrana, ki je niti lokalci ne jedo?
Moja prijateljica vsakič, ko se vrne v Dubaj, pravi: Dubaj je hrana. In res je. Toliko raznovrstne ponudbe premorejo le velemesta, kot sta London ali New York, kjer je na enem mestu zbrana ponudba iz skoraj celega sveta. Imamo tudi par balkanskih restavracij, tako da si z mojo šefico (ki prihaja iz bivše države) večkrat naročiva slastne sarme, polnjene paprike, čevapčiče ali burek, sama pa poskrbim, da je vsaj enkrat na teden kaj tipično slovenskega na krožniku. Goste rada odpeljem v sirijsko restavracijo Aroos Damascus, eno od starejših restavracij v Dubaju, ki jo hvalijo tudi vsi moji sirski prijatelji. Načeloma pa Arabci pravijo, da je najbolj prilagojena in podobna naši hrani libanonska, ki je tudi najbolj razširjena v ZAE. Tisti, ki imajo radi zelenjavo, pridejo na svoj račun z različnimi juhami, predjedmi, solatami. Za glavno jed pa je na meniju največkrat meso in riž ter seveda kruh. Kot vemo, domačini ne jedo svinjine, saj jim to odsvetuje/prepoveduje njihova sveta knjiga, vendar je ni nemogoče dobiti. Tudi niso navajeni na bistre juhe, kot je recimo naša nedeljska goveja juha. Pravijo, da je ta le za premagovanje bolezni.
Veliko nas gleda na Dubaj kot klasično letovišče in se sprašujemo kaj sploh lahko počnemo tam? Kaj je za početi v Dubaju?
Kot licencirana lokalna vodnica za Dubaj in Abu Dhabi je tudi meni v izziv vsakodnevno poiskati in predstaviti zanimivosti na destinaciji, kjer živim in delam. Med vodenjem se zato raje osredotočim na pripovedi o tipičnem življenju, navadah, kulturi in kulinariki prebivalcev, kot pa na statistične podatke, ki so dostopni vsakomur. Zanimivo je, da v Združenih arabskih emiratih živi samo 10% domačinov, tako da gosti, ki pričakujejo, da bodo videli in spoznali tipično življenje v Dubaju, na žalost tega ne doživijo. Mogoče v manjših emiratih (Ajman, Umm al-Quwain in Ras al Khaimah), v kozmopolitanskem Dubaju pa je to potem najlažje spoznati preko lokalnega vodnika. Dubaj vsekakor ni tipično klasično letovišče, kot smo ga navajeni s Hrvaške, Tunizije, Turčije, Egipta, ipd., gre za bolj aktivno destinacijo. Tudi sam Sheikh Mohammad (vodja emirata Dubaj) strogo nasprotuje razvijanju all inclusive hotelov, saj pravi, da je v Dubaju toliko za videti in doživeti, da ni časa za poležavanje v hotelih. Njegov poznani stavek se glasi: Word impossible in Dubai doesn’t exist (V Dubaju nemogoče ne obstaja), se pravi vse je mogoče! Gosti se najraje odločijo za aktivnosti kot so Jeep Safari, Dubai in Abu Dhabi city tura, obisk muzeja in tržnic v starem delu mesta, vzpon na najvišjo zgradbo na svetu, brunch, kosilo ali večerja v hotelu Burj Al Arab, vožnja s tradicionalno ladjo (dhow) po spektakularni marini, ogled parka rož in metuljev, globalne vasi… Vendar tisti, ki se že leta vračajo na destinacijo, pravijo, da odkrijejo vsakič nekaj novega. Na primer konec letošnjega leta se odpira največje vrteče se kolo na svetu (Dubai Eye), lani za novo leto so odprli Dubai Frame – največji okvir na svetu, ki služi kot razgledna točka. Trenutno se gradi novo največje letališče, nakupovalni center in zgradbo na svetu. V naslednjega pol leta nameravajo odpreti pokrito tržnico, ki bo delala 24 ur na dan, floating market in še in še. V letu 2018 so oz. bodo odprli več kot 50 novih hotelov, naslednje leto pa še več, saj se približuje Expo, ki ga bo Dubaj gostil od oktobra 2020 do aprila 2021. Do takrat nameravajo odpreti hitro železnico (Hyper loop), ki bo na začetku povezovala samo Dubaj in Abu Dhabi, kasneje pa še ostala glavna mesta zalivskih držav. Dubaj, kot destinacija, resnično nima mej. Sama pravim, da se vedno nekaj spreminja in ravno to je tisto, kar me osebno najbolj navdušuje.
Česa pa bi se definitivno morali izogibati, če pridemo v Dubaj?
Združeni arabski emirati so ena od najbolj varnih držav na svetu. Prekrški kot prehitra vožnja, vožnja pod vplivom alkohola, kraja, javne rasistične opazke, prostitucija, ipd. so strogo kaznovani, pogosto tudi z deportacijo. Gostje, ki mislijo, da recimo ne morejo prinesti oz. piti alkohola ali jesti svinjine v Dubaju zaradi njihove vere islam, se motijo. To je seveda mogoče, a jih je možno kupiti le na določenih mestih. Moram dodati, da alkohol tukaj ni poceni. Za eno pivo ali kozarec vina je potrebno odšteti okoli 10€! Ne pravim, da se je alkoholu potrebno izogibati, svetujem pa premišljeno uživanje. Denarnica vam bo hvaležna.
Opozoriti moram tudi na spoštovanje do žensk, predvsem domačink, katerih ni dovoljeno slikati brez njihove privolitve. Tudi turistov na plaži ni dovoljeno slikati, kajti kaj hitro te posnamejo kamere, ki so razporejene po celem mestu, saj ima država nadzor nad dogajanjem in le tako lahko vzdržuje red in varnost, na katero so še posebej ponosni.
Obstaja kakšna turistična past za katero bi morali vedeti?
Glede na to, da delam v turizmu, opažam, da je za turiste res dobro poskrbljeno. Vse je izredno lepo označeno tako v arabščini kot angleščini. Na letališču je več informacijskih pultov in drugih zaposlenih informatorjev, na katere se lahko obrnete v zagati. Najslabše izkušnje gostje doživijo recimo pri menjavi denarja na letališču (kar ne priporočam) in v nelicenciranih taksijih. Obstajajo taksiji znamke Lexus, ki so do 3x dražji od navadnih taksijev, slednji so označeni z oznako Dubai taxi in so peščene barve z različnimi barvami streh (modra, zelena, oranžna, rumena…). Samo pazite v kateri taksi se usedete in kdaj potegnete denarnico iz žepa, za ostalo pa poskrbimo turistični vodniki, ki že nestrpno pričakujemo novo, verjetno spet rekordno sezono.
Tanja Jelerčič je Kompasova predstavnica in vodnica v Dubaju.
