Kako misliš, če obstaja? Seveda obstaja! Naš planet je množica rajev, naš planet je en sam raj – pustimo, da takšen tudi ostane, a ne? Mimogrede, ravno sem si v cvetlične lončke na balkonu zasadil timijan. Baje ga imajo čebelice rade in letos čebelice potrebujejo pomoč. Pa jim pomagam… Pa tudi sončnice si vsako leto zasadim na vrt, ker so mi tako zelo lepe. Jih okupirajo ptički in pozobajo semena, a kaj naj? Oni se najedo, jaz pa uživam v lepoti narave. Za vsakega nekaj.
Takole, dragi dnevnik, jaz razglašam eno zadevo. V povezavi s Karpatosom. A kaj je Karpatos?? Ja grški otok v južnem Egejskem morju! Joj, kaj bi ti brez mene, dragi dnevnik, jaz sem tvoj google, tvoji Odmevi, tvoj Val 202 in tvoje okno v svet. No kakorkoli, svečano razglašam, da je Karpatos »najbolj rajski grški otok« in hkrati »najbolj grški rajski otok«. In da je Karpatos otok, kjer je doma sreča.
Zakaj me debelo gledaš? Meni se zdi, da sem povedal prav vse o Karpatosu. A ker sem redkeje kratek in jedrnat ter pogosteje izjemno gostobeseden in samooklicani filozof, bom seveda podrobneje pojasnil. Toliko prijateljev, kolegov, znancev in drugih potujočih oseb, kot mi jih je za Karpatos reklo, da jih je naravnost očaral in da je resnično raj na zemlji, mi tega ni reklo za noben drug kraj na svetu. Čisto zares, dragi dnevnik! Ja seveda, tudi mene je, popolnoma me je očaral. In bom iskren – tudi presenetil me je. S svojo naravno lepoto, s svojo energijo, s tem, da je »bolj grški od grškega«.
Preden sem prvič obiskal Karpatos, sem prepotoval že kar veliko. Obiskal tudi kar precej grških otokov – biserov in biserčkov. Moji standardi za lepo, grško, okusno in uživaško so bili že kar na visokih nivojih. In ta čudovit dedokaneški dragulj jih je presegel! A poslušaj, ni bila to tista fatalna ljubezen, zaljubljenost, ki te zadane kot puščica, a tudi popusti in odide z vetrom. Zgodila se je simpatija na prvi pogled, ki je z vsakim trenutkom, preživetim na otoku, rasla v prijateljstvo in ljubezen. V praaavo ljubezen! Ti, a misliš, da tebe prebira Bruno Šimleša? Ker če te, potem se mu lahko tresejo kolena, saj sva mu totalna konkurenca v »ljubeznoslovju«. No, spet sem zašel, vrniva se na Karpatos!
Jaz ne vem, če ti bom sploh znal dovolj dobro opisat te plaže… Pustiva čudovite, krasne, dih jemajoče, osupljivo lepe – ob plažah na Karpatosu vse to zveni kot floskula. Glej, upam, da te ne bo zmedlo, a uporabil bom izraz »skandinavska estetika«, ki jo obožujem. Skandinavsko estetiko si jaz predstavljam kot eno tako mešanico minimalizma, skandinavskega stila in industrijskega stila. Aja, oprosti, ja, ja, seveda, pri dizajnu sem, ups… No, podobne občutke kot v meni zbuja skandinavska estetika, je v meni zbudila naravna lepota morja in plaž na Karpatosu. Nešteto odtenkov zelene, modre in zelenomodre, idealno vkomponirane med skalnate čeri in pečine ter dolge peščene plaže. Nobenega kiča, dragi dnevnik, nobenega brezveznega krancljanja, le pristno in minimalistično. Tako je, narava ustvarja najlepše umetnine! In Karpatos je zakladnica teh umetnin. V vsakem skritem zalivu, za vsakim ovinkom, z vsakim trenutkom, na vsakem kilometru svoje poti na otoku jih srečaš. Zelo znana in priljubljena plaža je recimo Apella, ki je bila pred nekaj leti razglašena tudi za najlepšo plažo v Sredozemlju. Neee, nisem rekel »paella«… Ne, tudi »a cappella« ne… No, pa daj se zberi, dragi dnevnik, ne mešaj španske kulinarike, glasbe in grške plaže, kot da bi bile »češnje in hruške«. Popolnoma vseeno je, če si ne zapomniš imena plaž na Karpatosu, saj so čisto vse najlepše na otoku. In pika!
Prijateljstvo dobi na Karpatosu drugačen pomen! Že bežen nasmeh neznancu na ulici Pigadie lahko vodi v doživljenjsko prijateljstvo. Zelo pogosto se zgodi, da neznanca kaj vprašaš, on pa te že povabi k sebi domov na večerjo. Še preden izvesta, kako vama je ime. Tam seveda preživiš celo noč ob grških delicijah ter družinskih mitih in legendah. Postaneš del velike grške familije, njihov dom postane tvoj dom. Za vedno! Ne, ne govorim o tem, da se k njim preseliš, govorim o tem, da se na Karpatos in k svoji familiji zagotovo vrneš oziroma vračaš. Karpatos ti zleze pod kožo, on ni muha enodnevnica. Morda ti malce težko razumeš, ker ga nisi doživel. A zato imaš mene, da ti to večno ljubezen dovolj dobro orišem.
Ne vem, če veš, oziroma vem, da ne veš… Na Karpatosu sem jaz slavna osebnost. Mislim, nočem se hvalit, a tako je. A zakaj? Hm, dobro vprašanje. Pač, samo zato, ker sem, a ni dovolj? No, v resnici zaradi mojih stopal. Haha, no počakaj malo no, pomiri se s tem smehom, saj že jočeš. Kot je videti (že na prvi pogled) sem precej nestandardnih mer, se strinjaš, a ne? No, moje stopalo pa je poleg tega še zelo nadstandardno. Čevljev zame v trgovinah ni. Moj največji strah, ko odhajam na katerokoli potovanje, je, da se mi bo izgubila prtljaga na poti ali pa, da se mi bodo med potovanjem poškodovali čevlji. Ugani! Na Karpatosu nisem izgubil prtljage in ne poškodoval čevlja, sem pa poškodoval kovček in izgubil japanko. Edini nepoškodovani in neizgubljeni čevlji, ki sem jih še imel s seboj, so bile na pol pohodne superge. Pa da skrajšam… »Drama! Potrebujem nove japanke! V trgovinah jih ni.« In tu pride na plano posebnost, čudovitost in osupljivost »prijateljstva s Karpatosa«. Namreč, moji prijatelji s Karpatosa (po naših kriterijih zgolj bežni znanci) so me nemudoma odpeljali k Yiannisu, enemu zadnjih čevljarjev iz Olymposa, ki ročno izdeluje tradicionalno obutev po meri. Obutev ima doživljenjsko garancijo, kar lahko potrdim iz prve roke. Moji najljubši natikači na svetu in v življenju! Tako kot njegova obutev, pa ima doživljenjsko garancijo tudi najino prijateljstvo.
Yiannis je bil tisti, ki me je naučil, kaj pomeni pristna grška gostoljubnost in prijaznost, zaradi njega verjamem prav vsem mitom in legendam. On me je seznanil z vsemi skrivnostmi Olymposa, kot je nesporno dejstvo, da so grški bogovi ta rajski otok s pravljično vasico izbrali za svojo poletno rezidenco. Se čudiš? Jaz ne! Olympos je božanska vasica, ki ji na svetu ni enake. Ki se je zataknila v prijazni preteklosti, ki danes daje občutek pravljičnosti. Slikovite hišice, strme uličice, mlini na veter, osupljivi razgledi, grške gospodinje v tradicionalnih nošah, vonj po tradicionalnem kruhu iz krušne peči… Uličice Olymposa, tega bisera Karpatosa, so pravi »muzej« tradicionalnih izdelkov – pisani copatki, krasen nakit iz zlatnikov in kamenčkov, sušene domače testenine, kruh različnih oblik in okusov ter razni spominki, ki prinašajo srečo. Čeprav, jaz ti bom rekel takole, zelo iskreno, dragi dnevnik, sreča je že samo to, da si na Karpatosu. Jaz sem srečen, ko obiščem Tristomo, kjer se v miru in tišini pogovorim sam s sabo. Srečen sem, ko se z ladjico odpeljem na otok Saria, kjer postanem čisto pravi pirat. Ko v Finikiju pri Mihalisu vedno znova okušam najboljše ribje specialitete. Ko ob večerih pri Dimitrisu prisluhnem zgodbam iz časov, ko je z družino živel v Ameriki. Enostavno sem srečen, ker sem na Karpatosu.
Srečo na Karpatosu obvezno delim tudi s svojimi brbončicami. Doživeti Karpatos namreč pomeni tudi okušati. Zato kar precej časa na Karpatosu posvetim gurmanskim izkušnjam. V tradicionalnih tavernah, kjer jedi ne izbereš z jedilnega lista, temveč te kuhar povabi v svojo kuhinjo, kjer izbiraš med jedmi iz dnevne ponudbe. Pa v domovih svojih prijateljev s Karpatosa, kjer večerja traja ure in ure, pogostokrat celo do zajtrka, miza pa se šibi pod težo dobrot – različne solate in sladice, musaka, mesne kroglice kefthedes, sveži morski sadeži, pa seveda tipične testenine makarunes. Ker na mizi običajno ni dovolj prostora, je tam še posebna kredenca ob steni, ki je dodatni »samopostrežni bife« z različnimi vrstami oljčnega olja, lokalnimi začimbami in zelišči, najbolj okusnimi olivami ter z vedno polnimi vrčki domačega piva in vina. Vsaka kulinarična izkušnja na Karpatosu je edinstvena, ne le zaradi okusov, temveč tudi zato, ker predstavlja prav poseben družabni dogodek. Kjer se ponovno zaveš, da je Karpatos otok prijaznosti in gostoljubnosti, tradicije in pristnosti, najosupljivejše narave in najbolj mistične kulture. Da je Karpatos otok, kjer je doma sreča.
Aja, a sem ti pozabil povedat, zakaj sem slaven?? Haha, ja zakaj nisi rekel? Takole, poslušaj… Yiannis je mednarodno poznan modni oblikovalec in je moj dober prijatelj, že zato sem slaven. Poleg tega pa je bila novica z naslovom »Poslednji čevljar iz Olymposa je za Slovenca izdelal največje usnjene natikače na svetu!« ter podnaslovom »Priznan grški oblikovalec tradicionalnih usnjenih škornjev s Karpatosa se bo po vsej verjetnosti znašel v Guinessovi knjigi rekordov.« na prvih straneh čisto vseh resnih časnikov, spletnih novic in »žute štampe« na Karpatosu.
Daj, počakaj, grem poiskat izrezke iz časopisov, samo moment mi daj…
Kompasov Janez
OTOK KARPATOS – POČITNICE IN POTOVANJA
Preverite odlično ponudbo na otoku Karpatos!
KARPATOS SKOZI JEZIK
