A veš, kaj razmišljam? Imam jaz sploh kakšnega vzornika, ali jih imam toliko, da jih ne morem »popredalčkat« v predalnik vzornikov? Verjetno sem jih imel več, ko sem bil mlajši, odkar sem postal najboljša verzija sebe, pa jih pravzaprav ne potrebujem… Hmmm, no glej, vsem tistim, ki sem jim vzor jaz (verjamem, da jih ni malo), povem ravno to. Vzor gor ali dol, ne bodite dobra kopija, postanite najboljša verzija sebe – tu leži sreča!
In sreča leži v Grčiji! Ja kaj pa potem, če sem ti to že stokrat povedal, dragi dnevnik? Kar je res, je res… Dobra roba se sama hvali, najboljšo robo hvali Kompasov Janez! In naj ti kar takoj pojasnim, zakaj je Samos moj najljubši. Zato, ker je pristen, ker kljubuje pretirani komercializaciji, ker se ne ozira na druge, ker je enostavno najboljša verzija sebe. In zelen… Kot moja Slovenija!
Samos je prestižni trajnostno naravnan butik, kjer se v izložbi bohotijo edinstvena počitniška doživetja. Ne pretiravam, no, dragi moj dnevnik! Svoje poročne počitnice sta na Samosu preživela celo Kleopatra in Mark Antonij, torej je otok »kraljeve krvi«. Ja no, to pa ne vem, verjetno sta ga kdaj obiskala tudi Liz Taylor in Richard Burton… Mimogrede, si vedel, da velja ikonična zgodovinska drama Kleopatra za najdražji film vseh časov? No, kakorkoli, zašla sva, ne govorim o filmskih igralcih, govorim o kraljevi aristokraciji.
Samos je ideal hedonističnih počitnic. Uganeš, kdo so največji hedonisti, dragi dnevnik? Sila preprosto vprašanje. Tako je – bogovi! In boginja vseh boginj, žena vrhovnega boga Zevsa, je bila rojena na Samosu. Če to ne potrjuje dejstva, da je otok raj za hedoniste in enostavno božanski, potem ne vem, kako bi te še lahko prepričal. No, mene definitivno najbolj prepriča informacija, da je Samos rojstni kraj mnogih matematikov in filozofov. Ne, dragi dnevnik, jaz nisem rojen na Samosu, a hvala vseeno za ta (očitno) kompliment.
Bistvo hedonizma je užitek, a ne? Saj to veš? Ne bova se poglabljala in analizirala, bom s teboj raje en zelo nazoren opis doživetja Samosa podelil, ki me je nasmejal do solz. Sem vprašal svojega prijatelja in kolega Jerneja, ki je bil na Samosu, ne boš verjel, večkrat kot jaz: »Pa kaj te tako prepriča na Samosu? Zakaj je tvoj najljubši, tako kot so ostali grški otoki tvoji najljubši?« On pa meni: »Ja, pa če je tako aaaaaaahhhh!« Še par minut sem skušal kaj dodatnega iz njega izvleči… »Ja a je lepo? A so lepe plaže? A je dobro za jest?« On pa: »Ja pač, tako je – aaaaaaahhhh…« Haha, si predstavljaš, dragi dnevnik? Prav vzdih obstaja, s katerim opišeš vrhunski užitek na Samosu – »aaaaaaahhhh«! A pazi! Natančno sedem A-jev in štirje H-ji so za ta ultimativno hedonistični vzdih potrebni, da doseže svoj namen, ne manj in ne več. In veš, kaj je najbolj zabavno? Da bolj ko razmišljam o Samosu, bolj se z Jernejem strinjam.
Na Samosu so besede odveč, glavne vloge igrajo notranji mir, sreča, nasmeh na obrazu, zadovoljne brbončice, ljubezen… Vsak pogled in premik na Samosu je užitek, pa naj bo to med raziskovanjem ljubkih gorskih vasic, skritih med bujnim rastjem, ali pa med poležavanjem na čudovitih peščenih in prodnatih plažah v objemu kristalno čistega morja. Oh, skoraj sem pozabil! Imam eno pravilo na Samosu, veš. No, daj me poslušaj, no… Ne, nisem hotel reči »aaaaaaahhhh« kot izraz hedonizma na Samosu, rekel sem čisto pravilno, kot sem nameraval, z enim O-jem »oh« – izraz presenečenja, začudenja. Jooooj, dnevnik moj, kak »picajzl« si ti včasih?! No, dovoli, da nadaljujem s »plažnim pravilom« na Samosu. V izložbi prestižnega butika Samos jaz vedno izbiram kotičke na plaži, kjer sem popolnoma sam. Pa da ne bo pomote – tudi urejene plaže so imenitne. Recimo Kaladakia s podzemnimi jamami, ki poskrbijo za raznolike odtenke barv morske gladine. Pa Tsamadou, kjer omamlja vonj borovcev in vabi modrina morja. Pa Potami, s katere se lahko odpraviš na treking po kanjonu reke do istoimenskih slapov. Prav posebno mesto v mojem srcu pa ima terasasta in izjemno slikovita Papa Beach – v tamkajšnji taverni sem se zaljubil v Hero, čudovito grško dekle, ki mi je prinesla »frappe«! Pa ne vem, a je bil okus kriv (najboljši »frappe« vseh časov na celem svetu!), ali dejstvo, da ji je bilo ime Hera, kot boginji vseh boginj, ali zgolj »aaaaaaahhhh« moment… No glej, večje drame ni bilo, zaljubljenost je bila striktno enostranska, trajala pa je par dni. Haha… Kljub »plažnemu pravilu« prav vsakokrat, ko sem na Samosu, obiščem tudi slavno plažo Livadaki, ker je res fajn plaža, kot eno takšno naravno plažno zabavišče za vse generacije je. Kopica zabavnih vsebin je na voljo, poleg glasbe ter bogate ponudbe koktejlov in prigrizkov je v vodi celo gugalnica. Ja poglej malo na Instagram, napiši heštegsamosromance, pa boš videl… Ja, vem, da nimaš Instagrama, hecam te! Kaj pa google? Haha… Dobro, dobro, imaš mene!
Zdaj pa blazno resno… Vedno, ko sem na Samosu, obiščem tudi… Turčijo! Jaaa, Samos je bližje Turčiji kot Grčiji veš, čeprav je grški. Pa sva spet tam, on v resnici ni od nikogar, on je sam svoj, on je najboljša verzija sebe. Veš kaj je fenomenalno? Ko se odpravim s Samosa v Turčijo, najprej potešim svojo raziskovalno plat v Efezu, slavnem arheološkem najdišču, potem pa še svojo nakupovalno in pogajalsko plat na turškem bazarju v Kušadasiju. In dan je popoln!
Nimam pa le »plažnega pravila«, imam tudi »mestni rek« na Samosu. Gre nekako takole. Živi in okušaj v Kokkariju, ki ne nosi zastonj titule najbolj slikovitega kraja na Samosu. Filozofiraj o življenju (s študenti ali s samim seboj) na plažah univerzitetnega Karlovassija, ki je pravi dragulj otoka. Uživaj v nočnem življenju živahnega in gostoljubnega Pitagoriona, naj te po mestu popelje melodija melanholične »mantinade«.
Dragi dnevnik, imaš rad čičeriko? Jaz jo obožujem! Daj, bova naredila tradicionalne grške čičerikine kroglice. Imam recept s Samosa. Pridi, se mi že cedijo sline…
Kompasov Janez
SAMOS SKOZI JEZIK
