Če ti povem, da je najina današnja ciljna destinacija ime dobila po sladkem medu ali pa po nebesih, ti verjetno nisem povedal nič, a ne? Glede nastanka njenega imena je pač odvisno, ali vprašaš Grke ali Feničane… Kaj praviš? Da greva v »Medeno kraljestvo«?? Res izvirno, dragi moj dnevnik, haha… No, povej mi, kje na svetu tem pa se nahaja Medeno kraljestvo? Kaj vozi tja kakšen nizkocenovni letalski prevoznik? Flixbus? Ladja? No, daj, vrniva se… »Vrniva se na naaajino obaalooooo…« Oprosti, dragi dnevnik, ob primerni besedni zvezi takoj dobim kakšno asociacijo, prav ne morem se zadržat, da ne zapojem!
Kakorkoli, najin cilj danes je ena najmanjših državic na svetu z eno najmanjših prestolnic na svetu, ena najgosteje poseljenih deželic na svetu z eno najbolj južnih leg v Evropi in z eno najbolj ključnih strateških leg v Sredozemlju… S povprečno več kot 300 sončnimi dnevi na leto privablja popotnike, ki imajo radi sončno vreme in ležeren obmorski dopust, tako kot medovite rastline privabljajo čebelice. Ljubitelji snega bodo morda nekoliko razočarani, na Malti je v zadnjih 100 letih sneg namreč padal le kakšnih trikrat ali štirikrat.
Da sem lepo povedal? O, ja, Malta je še ena skoraj moja najljubša na svetu! Otoška država, ki ni otok, temveč celo otočje, je nekaj posebnega. Mislim, da je »raznolikost« beseda, ki jo res dobro opiše. Naravna raznolikost se kaže v razgibanem površju in obali. Sestavlja jo namreč sedem večjih otokov ter še več manjših otokov in čeri. Stalno naseljena sta le dva – Malta in Gozo. Na Cominu tu pa tam preživlja svoj čas kak ribič in pa svetilničar. Kljub temu, da rek in jezer ter gora na Malti ni, je »mati narava« razgibanost izvrstno vkomponirala v otok v obliki klifov, zalivov, plaž, morskih jam in raznih skalnatih formacij. »Dežela s karakterjem« je še ena besedna zveza, ki v povezavi z Malto zagotovo drži. Bogata zgodovina in številne kulture, ki so skozi tisočletja poseljevale to področje, so pustile pečat v umetnosti in arhitekturi, v tradiciji in kulturni dediščini, v kulinariki in načinu življenja.
Če ti rečem »otok sonca in vitezov«, bi mi ti moral kot iz topa odgovoriti, da je to grški otok Rodos, je tako? A naj ti povem, da je tudi Malta »otok sonca in vitezov«. Iz navedenega lahko sklepava, da imajo vitezi radi sonce. In pika! Torej, najbolj znan viteški red svetega Janeza Krstnika je na otočje Malta prišel z otoka Rodos. Res je, dragi dnevnik, od tam so jih pregnali Turki. So pa zato malteški vitezi Malto nekaj let kasneje pred Turki ubranili. In potem se je začel razcvet… Malta je tudi »srce Mediterana«, zagotovo jo tako radi imenujemo zaradi njene strateške lege, pa tudi ugodnih klimatskih pogojev. Kombinacija dolgih vročih poletij in milih zim enostavno zleze pod kožo ter, kot bi rekli, če bi Malto prodajali v Top Shop spletni trgovini, ugodno vpliva na srce in ožilje. Malto vedno so, še vedno jo in jo verjetno vedno bodo oboževali Britanci. Kot raziskovalci, osvajalci, pomorščaki, trgovci, popotniki… Angleščina je na otoku praktično enakovredna malteščini, kar je res udobno za sporazumevanje. Nekoliko manj udobne pa so razmere na cestah, saj na Malti velja pravilo vožnje po levem pasu. Niti ne govori, dragi dnevnik! Vsakokrat, ko obiščem Malto, se ravno naučim vozit, pa moram že domov. Sicer pa je zelo urejen javni prevoz, s katerim lahko otok prečešeš po dolgem in počez. Pa še miren si, saj profesionalni šoferji naj bi znali vozit po levi…
Takole, glej, prestolnico La Valetta je enostavno treba obiskati. Ker vem, da zaupaš institucijam in padaš na titule (tako kot jaz), ti povem, da je miniaturna prestolnica uvrščena tudi na seznam svetovne dediščine. Prebivalcev je v glavnem mestu ravno za polovico prebivalcev Četrtne skupnosti Črnuče, precej več je turistov. Za impozantno in slikovito podobo mogočnega mesta, obdanega z obzidjem, so zaslužni ravno malteški vitezi. Pohajkovanje po ulicah je vedno posebno doživetje, a ko hočem res vdihniti in napolniti svojo dušo s sladkobo in raznolikostjo Malte, se odpravim »po razgled« na zgornje vrtove Barrakka. Ob osupljivem pogledu na pristanišče in prestolnico obdano z obzidjem se čas ustavi. Vdih – izdih… Po lepoti in srednjeveškem šarmu nikakor ne zaostajata nekdanja prestolnica Mdina in njeno predmestje Rabat. No, nekoč predmestje, danes pa »moderna soseda« v dvojčku tipičnih sredozemskih srednjeveških naselbin na strateški lokaciji na hribu na sredi otoka. Tudi druge malteške vasice so pravi biseri. Nekatere, kot na primer Mosta, so skrite za kamnitimi obzidji v notranjosti otoka, druge, nekoč ribiške vasice, pa so nekoliko bolj razgaljene ter privabljajo s svojimi barvami in živahnim utripom. Sinonim teh je najbolj znana ribiška vasica Marsaxlokk, z vabljivo nedeljsko tržnico raznoraznih dobrot ter pristaniščem, polnim pisanih čolničkov.
Ko sem na Malti, si običajno naredim »južni plan« in »severni plan«. Zakaj? Ker sem kot izrazit analitik rad po planu in ker rad vem, kaj lahko pričakujem. Po »južnem planu« je poudarek na spoznavanju narave in družbe ter na zabavi in kulinariki, po »severnem planu« je poudarek na spoznavanju dobrobiti za telo in duha ter na zabavi in kulinariki. »Živeli, zabava in kulinarika!«
Ko sem naštiman po »južnem planu«, si ogledujem vasice in mesta, arhitekturne stvaritve z neolitskimi templji na čelu, pompozne klife s klifi Dingli na čelu ter romantične morske jame z Modro jamo na čelu. Na zabavo se odpravim v razvpiti St. Julians, kjer »dogajati« začne praktično že čez dan, na eni od plaž, v četrti Paceville pa se od večernih do jutranjih ur odvijajo najboljši žuri vseh časov na celem svetu! Na »severni plan« se rad naštimam, ko potrebujem več oddiha, miru in ležernosti. Takrat predvsem »otočkohopam«, kar pomeni, da se s trajektom iz Buggibe vsak dan odpravim do otoka Gozo, kjer se reees odpočijem. Včasih naredim postanek tudi na Cominu. Za razliko od glavnega otoka je Gozo precej bolj umirjen, nekoliko manj urban in bolj podeželski. Kot strasten pohodnik in ljubitelj lepih razgledov se rad odpravim raziskovat otok ali pa ure in ure plavam in se potapljam v zalivih s kristalno čisto vodo. Pojem kakšno »ftiro« aka »malteško pico« s sirom ter degustiram kak kozarček lokalnega vina. Obožujem biti naštiman po »severnem planu«, ker imam takrat v planu tudi Popajevo vasico. Ja, nooo! »Mornar sam Popaj ja, žena je Oliva, sin mi je Kićo, avto je fićo. Mornar sam Popaj jaaaaa…« Ne, pardon, spet sem malo zašel, ni nič za razumet, samo zapel sem. V glavnem, naaajbolj zabavna vasica na Malti je Popajeva vasica. Je ena najmlajših vasic, saj je nastala leta 1980 kot prizorišče filma o mornarju Popaju. Ima prav vse, kar vasica potrebuje – pošto, javno upravo, trgovine, restavracije, pa seveda domovanje Popaja in Olive ter hiše njegovih prijateljev in sovaščanov. V vasici je skozi celo leto na voljo ogromno zabavnih aktivnosti za mlade in mlade po srcu. Da ne bo pomote, jaz sem mlad in mlad po srcu, dragi moj dnevnik!
Kako misliš, če v restavracijah v Popajevi vasici lahko naročiš »eno porcijo špinače«? Bi rekel, da ja, a dobiš verjetno tudi kaj drugega. Kulinarika na Malti je, kot vse na Malti, zelo raznolika, pravzaprav ena velika zmes vplivov različnih kuhinj. Večji izziv je, da je lahko tudi ena sama jed na Malti zmes raznolikih okusov, ki pa ti morda v kombinaciji niso vsi pogodu. Tako da, ko želiš okušati kaj tradicionalnega, je vedno loterija, kar se okusa tiče. Preverjeno imam pa blazno rad slano pecivo »pastizz«, polnjeno z rikoto in grahom! Zajček pa… No, kar se mene tiče, ni ravno za v obaro…
»Mornar sam Popaj ja, žena je Oliva, sin mi je Kićo, avto je fićo. Mornar sam Popaj jaaaaa…«Joj, zdaj pa mi ne bo šla melodija iz glave…
Kompasov Janez
MALTA SKOZI JEZIK
