Ni naključje, da si je Zevs za svoj rojstni kraj izbral prav mogočni otok Kreta, ki je še vedno zavit v tančico večnega mita, svojim obiskovalcem pa, poleg množice brezčasnih kulturno zgodovinskih zakladov, ponuja tudi očarljivost in raznolikost neverjetne naravne lepote.
Peti največji otok v Sredozemlju
Kreta je približno 160 km oddaljena od celinske Grčije, po velikosti je peti največji otok v Sredozemlju, v Egejskem morju pa največji. Obdan je s številnimi manjšimi otočki, otok Gozzo je naj južnejša točka Evrope.
Ime je dobil po velikih zalogah gline (krete), ki so jo predvsem v antiki uporabljali za izdelavo lončevine (amfore, …). Otok je podolgovat, večinoma gorat, z razčlenjeno obalo ter velikimi razlikami med severnim in južnim delom. Severni je bolj obljuden in naseljen zaradi milejše klime, južni pa je zaradi strmejšega obalnega pasu in precej bolj suhega podnebja redkeje poseljen.
Otok obilja
Kreta je otok obilja, ki že od antike velja za pravi biser Sredozemlja. Homer nam pripoveduje, da je na otoku nekoč cvetelo več kot devetdeset mest. Eno od njih je bilo tudi mogočno kraljestvo Knosos, kjer se je že pred več kot 4000 leti začela razvijati veličastna civilizacija Minojcev.
Zevsov otok
Zevsov otok krasijo prečudovite plaže, kristalno čisto morje, nasadi oljk, gore, soteske, jame in planjave ter nudijo za vsakogar nekaj, od aktivnega oddiha do izletov, ogledov in športnih aktivnosti. Kreta je otok nasprotij, kjer se sodobna turistična ponudba ves čas prepleta z neminljivo tradicijo in zgodovino.
Kreta – otok bogate zgodovine
Zaradi svoje strateške pozicije so Kreto velikokrat napadli in tudi okupirali. Po Minoancih so na otok prišli Rimljani, bizantinsko cesarstvo, Benečani in Otomani. Vsaka od teh civilizacij je pustila svoj pečat. V nadaljevanju bomo opisali najbolj zanimive znamenitosti Krete, ki jih morate videti vsaj enkrat v življenju!
Arheološko najdišče Knossos
Knossos je največja kretska znamenitost, to so ostanki veličastne knosoške palače. Tam se je pred več kot 4000 leti začela razvijati napredna in veličastna civilizacija Minojcev, gospodarski, politični in verski center, upravno središče njihove civilizacije, o kateri pričajo arheološke najdbe, ki sodijo v sam vrh svetovnih arheoloških znamenitosti.
Minojska palača
Stavbni kompleks se je razprostiral na območju velikem 22.000 m2, tu je bila najbolj impresivna minojska palača, po velikosti tudi največja na otoku. Zgrajena je bila okoli pravokotnega osrednjega dvorišča in razširjena v vse smeri, večnadstropna, na nekaterih mestih kar zapletena. Odkritih je bilo veliko skladiščnih prostorov, lončarskih in kamnoseških delavnic, prostorov za izdelovanje kovin, seveda so bila tam tudi svetišča in templji, pa soba s prestolom iz mavca, razna stopnišča in, ne nazadnje, bivalni prostori.
Legenda pripoveduje, da naj bi tu prebival sam kralj Minos s svojo strašno pošastjo Minotavrom. Po legendi je namreč Tezej, princ iz Aten, čigar oče je bil starogrški kralj z imenom Ageaus (po njem se imenuje Egejsko morje) odplul na Kreto, kjer pa se je moral boriti s strašnim bitjem, imenovanim Minotaver.
Po grški mitologiji je minojsko palačo slavni arhitekt Daedalus tako zasnoval, da nihče od tistih, ki so vstopili, ni našel izhoda. Daedalus je po mnenju mnogih največji izumitelj stare Grčije, umetnik in hkrati tudi rokodelec. Celo njegovo ime izraža njegove talente, beseda daedalus izhaja iz starogrškega glagola »daedalo«, kar pomeni »delati z umetnostjo«.
Heraklion
Mesto Heraklion se je od ustanovitve vedno soočalo s pomanjkanjem vode zaradi pomanjkanja vodnih virov v bližini. Do 17. stoletja so mesto namakali z rezervoarji podtalnice ali vodnjaki znotraj hiš in iz javnih vodnjakov. Kljub temu pa vse to ni zadostovalo za rešitev problema namakanja. Prvi in najpomembnejši poskus prenosa vode iz izvirov v žejno mesto so naredili Benečani z gradnjo velikega akvadukta, ki je prenašal svežo vodo iz izvirov v gorah Gioughtas v mesto Heraklion in v njegove fontane. Najbolj znan še ohranjen vodnjak med vsemi nosi ime načrtovalca akvadukta, to je Morosinijev vodnjak.
Arheološki muzej v Heraklionu sodi med najpomembnejše tovrstne muzeje v Evropi. Gradnja muzeja se je začela v začetku 20. stoletja in je bila dokončana leta 1940. Vsi eksponati muzeja izvirajo izključno iz arheoloških najdišč na Kreti, razstavljeni so kronološko. Hrani tudi izjemno dragocene dele originalnih fresk iz minojske palače v Knosossu.
Poleg omenjenih zgodovinskih krajev velja omeniti še slavni disk iz Festa, ki je edinstven te vrste, s hieroglifskimi točkami za pisanje in ideogrami. Izjemen je tudi zlati nakit, ki je bil najden v minojskih nekropolah, pa ogledala z ročaji iz slonovine, pincete za obrvi, glavniki iz slonovine, meči z zlatimi ročaji in številni drugi artefakti iz bogate kretske zgodovine.
Rajske plaže, čudovita narava in slikovite vasi
Kretski zgodovini se ob bok postavi tudi narava z rajskimi plažami (le-te spadajo med ), kristalno čistim morjem, nasadi prastarih oljk, aromatičnimi mediteranskimi rastlinami, slikovitimi gorami, soteskami, jamami in planotami. Številne vasice vabijo s svojim šarmom, prav vsaka posebej še s svojo zgodbo, da se jo obišče.
Archanes – najboljše obnovljena vas v Evropi
Archanes je slikovita vas, zgrajena na pobočju gore Giouhtas, 15 km južno od Herakliona. Nahaja se v središču najpomembnejše vinorodne regije Krete in ima 5000 let staro zgodovino. Izkopavanja v zadnjih 50 letih so razkrila veliko najdišč, ki segajo v minojsko obdobje.
Vas je zelo znana tudi po tipični kretski arhitekturi. Večina hiš je bila pred kratkim obnovljena in Archanes je prejel pred nekaj leti drugo nagrado kot “najbolje obnovljena vas v Evropi“.
Oddaljena Anogia
To je ena najbolj zanimivih vasi na Kreti. Domačini se od drugih Krečanov razlikujejo po tradiciji, običajih, družbenem življenju, ljudski umetnosti in lokalnem narečju.
Ker je na visoki nadmorski višini 750 metrov, na severnih pobočjih gore Psiloritis, zato bolj nedostopna in oddaljena od različnih vplivov. Ime Ano-gia: Ano-gi izhaja iz položaja, ki je visoko v gorah. Ano pomeni gor, Gi pomeni dežela (naselje, postavljeno visoko v gorah).
Anogia sega v prvo bizantinsko obdobje. Zaznamuje jo tragična preteklost, saj je bila že v otomanskem času požgana. In potem tudi v avgustu 1944, kot maščevanje za ugrabljenega nacističnega SS generala Kreupeja. Takrat so Nemci ubili tudi vse moške v vasi.
Anogia je danes zagotovo ena izmed najbolj priljubljenih turističnih znamenitosti. Zaradi oddaljenosti oziroma težje dostopnosti so se izjemno ohranili lokalna glasba, ljudska umetnost in tradicije iz antičnih časov.
Domačini se razlikujejo od drugih Krečanov glede na svoje navade in narečja. V glavnem se ukvarjajo s kmetijstvom. So kretsko gostoljubni, veliko njih je še vedno oblečenih v tradicionalne noše, ki jih ponosno nosijo, ženske izvrstno tkejo, izdelke pa je moč kupiti v sami vasi.
Gortyn – dom evropske civilizacije?
Gortyn je bil središče otoka v času rimske vladavine. Arheološko najdišče je še posebej zanimivo zaradi odlično ohranjenega, v kamnite bloke vklesanega, najstarejšega zakonika v Evropi, in ostankov prve otoške bazilike.
Gortyn je povezan tudi z mitom o Zevsu in Evropi. Zevs, oče vseh bogov, se je zaljubil v Evropo, princeso Finiki v Mali Aziji. Mlada princesa se je s prijateljicami igrala ob plaži, ko se je Zevs prelevil v čudovitega belega bika in pridirjal proti njej. Evropa je občudovala bližajočega se bika in mu skočila na hrbet. Zevs (še kot bik) je odgalopiral in prečkal morje, dokler nista prišla do mesta Gortyn. Ljubezen sta si izkazalo pod platano, drevesom, ki je še danes na ogled v Gortynu.
Po tej aferi so se rodili trije dečki, ki so pozneje postali kralji treh minojskih palač na Kreti. Omemba ‘Evrope’ v tem mitu daje težo trditvi, da se je civilizacija evropske celine rodila na otoku Kreta.
Jame Matala
Mogočna dolina Messata vodi vse do skrajnega juga otoka. Matala je očarljiva obmorska turistična vas, nekoč je bila pribežališču hipijev z vsega sveta, danes pa predvsem poznana po eni največjih atrakcij na otoku, velikih luknjah izkopanih v peščeni klif, jamah Matala.
Jame Matala ponujajo izjemen prizor. Nekatere jame, izkopane še v prazgodovini, so Rimljani uporabljali predvsem kot grobnice. Trenutno pa so odprte za javnost kot uradno arheološko najdišče.
Netipični Agios Nikolaos
Agios Nikolaos je poznan tudi po jezeru, za katerega legenda pravi, da je brez dna. Najbolj netipično mesto Krete je ime dobilo po krščanskemu svetniku – Sv. Nikolaju, v čigar čast je bila v 9.stoletju zgrajena tudi cerkev v bizantinskem slogu.
Rethimno
Vožnja vzdolž severne obale proti zahodu vodi do mesta Rethimno, kjer se še zmeraj občutita beneški in turški vpliv. Očara bogata zgodovina mesta, staro mestno jedro s stavbami iz 16 stoletja, beneško pristanišče ter živahni utrip ulic.
Chania – kraljica Mediterana
»Kraljica Mediterana«, mesto Chania, je za mnoge najlepše mesto na otoku. Do 1971 je bila tudi prestolnica Krete, Benečani so jo imenovali »Vzhodne Benetke«.
Mesto je znano po čudoviti trdnjavi in svetilniku z razgledom na pristanišče. Sprehod vodi po ozkih prepletajočih se uličicah, ki se nahajajo za mogočnim beneškim obzidjem. Ulice se bohotijo s trgovinicami, ki ponujajo predvsem usnjene izdelke in keramiko. Na živahni tržnici je vredno poskusiti lokalne pridelke, med, zelišča, sir in oljčno olje. Beneška, turška, tradicionalna in moderna arhitektura se prepletajo med seboj in tako ustvarjajo edinstveno in privlačno kuliso.
Uporna Sfakia
Sfakia je majhno obalno naselje, približno 74 km od Chanie. Prvič je bilo omenjeno v letih arabske dominacije na Kreti v 9. stoletju.
Imelo je vodilno vlogo v vseh kretskih uporih proti Benečanom in Otomanom in divji značaj njegove pokrajine je vedno zagotavljal zatočišče Krečanom. Naselje je odigralo pomembno vlogo tudi v bitki na Kreti leta 1941, ko je bilo konec maja/začetek junija od tam evakuiranih okoli 13.000 vojakov zavezniških sil, ki so našli zatočišče v Aleksandriji v Egiptu.
Od mnogih pomembnih ostankov iz preteklosti, ki jih je nekoč imela, se žal ni ohranilo nič, tako zaradi obsežne pozidave v zadnjih desetletjih, kot tudi zaradi namernega sežiga nemških nacistov v maščevanje za pomoč, ki so jo prebivalci nudili pri umiki zavezniških sil v Aleksandrijo.
Spinalonga – otok živih mrtvecev
Iz Agios Nikolaosa, prikupnega mesteca v zalivu Mirabello, vodi morska pot do otoka Spinalonga. Danes neposeljeni otoček je poznan kot nekoč zadnja kolonija gobavcev v Evropi. Tu sta na ogled tudi benečansko obzidje in utrdba, ki sta kot zadnja na Kreti »padla« pod turke.
Ta majceni, 35 hektarov velik in gol, jalov otok, nekoč znan po solinah, je prehajal od beneške nadoblasti do otomanske, preden je leta 1903 znova postal del Grčije.
Kljub bogati in dolgi zgodovini Spinalonge, ki sega v antične čase, pa je otok danes najbolj znan prav po svoji koloniji gobavcev med letoma 1903 in 1957. Na vrhuncu izbruha bolezni je kolonija štela skoraj 400 prebivalcev. Na začetku 19. stoletja je obstajalo veliko zmotnih predstav glede bolezni – sprva so menili, da je dedna, a so kmalu ugotovili, da gre za nalezljivo bolezen, obolele, na katere so ves čas gledali bolj kot na pošasti kot na običajne bolnike, pa so pošiljali v izolacijo.
Prvih 251 gobavcev so na Spinalongo s Krete, kjer so jih pred tem pošiljali kar v jame, prepeljali 14. decembra 1904. Po letu 1913 so postopoma selili na otok tudi bolnike iz preostale Grčije, pa tudi iz tujine.
Spinalonga je kmalu postala vir srhljivih zgodb, zlasti v prvih letih kolonije. Na otoku namreč ni bilo nobene infrastrukture, ljudi pa so poslali tja, da v nečloveških razmerah dobesedno pričakajo svojo smrt.
V tistem času ljudje niso vedeli, da je večina prebivalstva naravno odporna proti gobavosti in da je možnost prenosa ob osnovnih higienskih standardih v resnici zelo nizka.
Razmere na Spinalongi so se začele spreminjati na bolje po letu 1936, ko so oblasti na otok izgnale Epaminondasa Remountakisa, mladega študenta prava iz Aten, ki se je leta boril z gobavostjo, a jo je skušal skriti. Remountakis je na otoku ustanovil “Bratovščino bolnih s Spinalonge”, da bi z njo izboljšal življenjske razmere bolnikov, čemur je posvetil svoje celotno življenje.
Ob odkritju prvega zdravila proti gobavosti v ZDA leta 1948 je število obolelih na otoku začelo upadati, zadnje bolnike so leta 1957 premestili v kliniko za nalezljive bolezni v Atenah, zadnji prebivalec, duhovnik, pa je Spinalongo zapustil leta 1962.
Danes je Kalydron, kot so preimenovali Spinalongo, za Knosossom drugo najbolj obiskano arheološko najdišče na Kreti z obiskovalci z vsega sveta, ki si pridejo ogledat tako tamkajšnjo srednjeveško trdnjavo kot tudi zapuščino kolonije gobavcev.
Elounda je idealna počitniška destinacija!
Ob odkritju prvega zdravila proti gobavosti v ZDA leta 1948 je število obolelih na otoku začelo upadati, zadnje bolnike so leta 1957 premestili v kliniko za nalezljive bolezni v Atenah, zadnji prebivalec, duhovnik, pa je Spinalongo zapustil leta 1962.
Danes je Kalydron, kot so preimenovali Spinalongo, za Knosossom drugo najbolj obiskano arheološko najdišče na Kreti z obiskovalci z vsega sveta, ki si pridejo ogledat tako tamkajšnjo srednjeveško trdnjavo kot tudi zapuščino kolonije gobavcev.
Idaion Andron Cave – Jama pastirice
Nahaja se na zahodni strani planote Nida na gori Psiloritis in na nadmorski višini 1500 metrov. Imenujejo jo tudi jama pastirice. Eden izmed mitov pravi, da je v tej jami boginja Rea rodila Zevsa.
V jami so odkrili številne najdbe: figurice, predmete iz slonovine, zlata, srebra, pečate, veliko keramike ter bakrene ščite in bobne, vse to je shranjeno in razstavljeno v Arheološkem muzeju v Heraklionu. To je tudi jama, po grški mitologiji, ki jo je obiskal kralj Minos, da bi od svojega očeta Zevsa prejel zakone in ukaze za modro upravljanje otoka.
Soteska Samaria
Na razdalji 42 km od Chanie se začne najdaljša soteska v Evropi, Samaria, od 1962 registrirana kot narodni park in od 1981 kot Unescov rezervat divjih živali.
Svetla dolžina soteske nacionalnega parka je 13 km, od njenega konca do Libijskega morja je še približno 3 km. Nekje na sredini soteske se nahaja zapuščeno naselje Samaria, ki je ime dobilo po majhni cerkvici, najdeni v njenem predelu, s freskami, ki segajo v 14. stoletje.
Samaria je tudi del evropske pešpoti E4, ki se začne v kraju Xyloscalo (“lesene stopnice”) na planoti Omalos in konča v Agia Roumeli na obali Libijskega morja. Je dobro urejena pešpot, izjemno zanimiva tudi za geologe, botanike in biologe. Tu je tudi rezervat za kretske divje koze, tako imenovane “Agrimi”.
Samaria zares očara s svojo neverjetno naravno lepoto in vonjavami po vseh aromatičnih rastlinah in zeliščih, pa tudi z geološkimi plastmi, ki se jih da opaziti v njenih visokih stenah.
Fodele – rojstni kraj El Greca
Vasica Fodele je rojstni kraj slikarja El Greca oziroma Domenikosa Teotokopulosa. Njegov slavni učitelj je bil Tiziano. Sicer pa je nadimek El Greco (Grk) dobil v Španiji, kjer je živel. Značilnost njegovih del so podolgovati in izkrivljeni človeški liki. Sedaj je v vasici muzej, ki nosi njegov ime in v katerem so razstavljena tiskana dela tega renesančnega umetnika.
Otoki, ki obkrožajo Kreto:
Kreto obkrožajo številni manjši, a vseeno čudoviti otoki, ki so vredni obiska:
- Otok Gavdos leži jugozahodno od Krete in je najjužnejša točka Evrope. Na njem živi le nekaj deset ljudi. Tu ni masovnega turizma, ampak prečudovite plaže in borovi gozdovi.
- Otok Gramvoussa je samo malenkost oddaljen od Krete. Na njem je beneški grad, zgrajen na kamnitem hribu. Pogled od tu je zares spektakularen.
- Otok Chrissi (Zlati otok) leži južno od Krete in je nenaseljen. Znan je po čudovitih plažah, nedotaknjeni naravi in vulkanskih kameninah.
- Že omenjeni otok Spinalonga pa leži SZ od Krete.
Kreta je zagotovo destinacija, na katero se boste večkrat vračali, saj vas bo očarala s svojo lepoto, čudovito naravo in bogato zgodovino.
Oglejte si ponudbo Turistične agencije Kompas in rezervirajte sanjski oddih na Kreti!
KOMPAS. RAZKOŠJE SPOMINOV.
