Gruzija je obmorska država v Vzhodni Evropi in leži ob severovzhodni obali Črnega morja. Na severu meji na Rusijo, na jugu na Turčijo in Armenijo, na jugovzhodu na Azerbajdžan, na zahodu pa jo zamejuje Črno morje. Glavno mesto je Tbilisi.
Poleg slikovitih samostanov in cerkva, edinstvene pokrajine Svaneti in podzemne jame Prometheus, vas bodo očarala starodavna kamnita mesta in kulinarične specialitete. Posebna zgodba, ki jo je vredno doživeti pa so vinske poti in obisk lokalnih vinarjev.
Vabimo vas k branju članka, ki je bil objavljen v reviji Goodlife 61, zima 2023:
Pobeg
Pri “sosedih” 3.000 kilometrov od doma
Popotovanje po “ponosni” in nadvse “skromni” Gruziji.
Posebna dežela posebnih ljudi
Če bi jo Hoagy Carmichael ali Ray Charles kdaj obiskala, Gruzijo namreč (ang. Georgia), bi skladbo Georgia on My Mind vsaj eden od njiju, če ne oba, zagotovo posvetila njej, in ne dekletu ali ameriški zvezni državi. Nekdanja sovjetska republika leži v Zakavkazju, ob Črnem morju, na stičišču Vzhodne Evrope in Zahodne Azije. Gostoljubna in neverjetno prijazna, bolj evropska in manj azijska, ponosna in nadvse skromna, tradicionalna in izjemno sodobna, prelepa in nepozabna. In če drži, da gre ljubezen skozi želodec, potem je povsem razumljivo, da se med obiskom Gruzije vanjo preprosto zaljubiš.
Naš gostitelj Tsotne, ki se tudi sam ukvarja z vinarstvom in turizmom, me je v enem od pogovorov nagovoril: »Ali veš, da sta si Slovenija in Gruzija tako podobni, Slovenci in Gruzijci pa smo si tako blizu, da bi morali biti sosedje? Razdvaja nas le fizična razdalja.« In morala sem se strinjati z njim. Ob obisku Gruzije sem se, čeprav sem bila tam prvič, počutila kot doma. Podobnega občutka nisem doživela še nikjer na svetu.
Že na prvi pogled opaziš podobnosti med deželama – gore na severu in morje na zahodu, podeželje, polno vinogradov, ter glavno mesto v kotlini v osrednjem delu države. Že več kot 45 let sta Ljubljana in Tbilisi pobrateni prestolnici, imata celo istega zavetnika, svetega Jurija. Tudi mitološki junak nas povezuje; Jazon se je s svojimi argonavti ustavil v Kolhidi, bogati deželi, ki jo opisujejo tudi kot najzgodnejšo gruzijsko tvorbo. Od tam naj bi krenil na pot z zlatim runom ter po Donavi in Savi prišel vse do Ljubljane in Vrhnike.
Povezuje nas seveda tudi vino. Ravno slovenski vinarji so bili tisti, ki so gruzijske prijatelje spomnili na njihovo tradicijo ter tudi sami prevzeli tradicionalno metodo pridelave vina v kvevrih. Naravna vina, ki jih pri nas poznamo kot oranžna oziroma jantarjeva, so se tako razširila tudi v Slovenijo, kjer njihova priljubljenost izjemno narašča.
Prestolnica kontrastov
Tbilisi je mesto, ki te ne pusti ravnodušnega. Je mešanica azijskega in evropskega vpliva, moderne in socialistične arhitekture ter najrazličnejših kultur. Mesto s svojo energijo in podobo privlači. V bližini trdnjave Narikala nad njim bedi Mati Gruzije, ki izraža dobrodošlico prav vsem obiskovalcem – sovražnike pričaka z mečem v levi roki, prijatelje pa s kupico vina v desni. Z grebena Sololaki se odpirajo osupljivi razgledi na staro mesto, reko Mtkvari, termalne vrelce ter najbolj raznoliko urbanistično podobo z množico ekstravagantnih modernih zgradb, večinoma iz stekla, kovine in jekla. Nemogoče je spregledati Most miru, ki povezuje stari del mesta s parkom Rike. Pa nedokončano koncertno dvorano in gledališče v obliki dveh ogromnih cevi iz stekla in jekla, ki spominjata na periskop.
Žlahtne kapljice Gruzije
V deželi, ki je domovina vina, sta tradicija v kulinariki in poseben odnos do vina tisto, kar začutiš na vsakem koraku, v vsakem pogovoru, ob pristnem gostoljubju ter uživanju v hrani in vinu. Tradicija pridelave naravnega vina v glinenih posodah, imenovanih kvevri, je gruzijska nematerialna dediščina, uvrščena celo na Unescov seznam. Danes imajo Gruzijci več kot 500 avtohtonih vrst grozdja, od tega jih del redno predelujejo v vino, tako po tradicionalnih postopkih kot s pomočjo modernejših metod.
V času sovjetskega režima so tradicionalne metode pridelave vina malodane izginile, saj je bila bolj pomembna količina kot kakovost. Po letu 2008, ko je Rusija uvedla embargo na uvoz gruzijskih izdelkov, pa se je bilo treba odpreti svetu in obrniti k trgom, ki so zahtevali višjo kakovost. Pojavila se je nova generacija »tradicionalistov«, ki so zaslužni za to, da danes gruzijska kakovostna in unikatna naravna vina najdemo v vrhunskih restavracijah po vsem svetu.
Dobrodošlica po gruzijsko
John Wurdemann, Iago Bitarishvili in Shota Lagazidze je le nekaj sodobnih imen 8.000 let stare gruzijske tradicije pridelave vina, ki sem jih imela čast spoznati. Ne na hitro in ne le bežno. Kot pravi prijatelji in sosedje so mi dobrodošlico izrekli na svojem domu, me sprejeli v objem svoje družine.
Gruzijska gostoljubnost je pregovorna, a pomena ne razumeš, dokler je ne doživiš. Dobrodošlica gruzijskega gostitelja je resnično unikatna, pristna in ganljiva. »Pri nas je hiša vedno polna, vedno so na obisku prijatelji, družina, sosedovi otroci … Če je hiša polna, pomeni, da si dober človek,« nam je pojasnil Shota, vinar in ljubiteljski kuhar ter izvrsten »tamada« oziroma nazdravljalec, pravilneje govorec zdravic ali preprosto gostitelj tradicionalnega druženja ob bogato obloženi mizi.
Ne le do ljudi, kulture in tradicije, tudi prijaznost in spoštljivost do narave sta pri Gruzijcih navdihujoči. Eden najbolj znanih vinarjev, ambasador gruzijskih naravnih vin, Iago, je izpostavil: »Pri pridelavi naravnih vin je najbolj pomembno, da ne posegamo v naravo, da ničesar ne skušamo spreminjati. Naša naloga je le, da grozdju pomagamo pri naravnem procesu, ko iz njega nastaja vino.«
Da je Gruzija izrazito vinsko usmerjena dežela, ki ti zleze pod kožo, je ugotovil tudi John, ameriški slikar, ki se je pred leti zaljubil v gruzijsko kulturo in glasbo, pa tudi dekle, se preselil v Gruzijo in z družino ustvaril uspešno vinsko in kulinarično zgodbo. »Z vinom povezujejo vse, od glasbe, literature do običajev, praznovanj, vse. Tudi sam sem se z vinogradništvom začel ukvarjati šele pozneje, poleg etnoglasbe, ki je bila moj prvi stik z gruzijsko kulturo in vinom. Želel sem oživiti nekatere sorte vin, s katerimi sem se seznanil ravno prek glasbe,« je pomembnost vinske kulture v Gruziji predstavil karizmatični vinar iz Kakhetija, lastnik več restavracij in čudovitega posestva, na katerem z veseljem gosti obiskovalce z vsega sveta.
Vesna Barbalić
KOMPAS. RAZKOŠJE SPOMINOV.
