S p l o š n e z n a č i l n o s t i Geologija Edinstvene, dih-jemljajoče pokrajine, s soncem obsijane plaže, obilje rek in nešteta jezera ter mogočna gorovja, vse to je Turčija. Osrednji del Turčije je Anatolija, pokrajina z nagubanim gorovjem, njena robna gorovja se dvigajo tudi do tritisoč metrov nad morjem. Mala Azija kot jo poznamo danes, se je dokončno oblikovala ob zadnjem gorotvornem procesu v kenozioku, v Alpidski orogenezi. Takrat sta nastali obe večji gorovji, ki ščitita deželo na skrajnem severu, Pontsko gorovje, in na jugu, Taurus. Obe se na stiku s celino združita v Armensko ali Vzhodno anatolsko višavje med katerimi pa je tudi najvišji vrh Ararat / Ağrı Dağı (5165 m) in se nadaljujeta v notranjost. Obe slemenita v smeri od zahoda proti vzhodu. Seveda pa najdemo tudi starejše ostanke. Na zahodni obali, natančneje med Izmirjem in Bodrumom in v notranjosti, se razteza stari masiv z imenom Menderes. V sredini države, okrog Ankare in po porečju zahodnega Evfrata se raztezata kenozojski ugreznjeni kotlini kjer so tudi številna slana jezera (Tuz, Van – največje jezero v državi...) in ugasli vulkani. Vseh jezer v državi je preko 500, od tega okoli 300 umetnih, ki poleg rek služijo za namakanje, za vodne zaloge in za pridobivanje elektrike. Zelo pomemben je projekt GAP na Evfratu in Tigrisu z 22 jezi in z 19 hidroelektrarnami, namakal bo ozemlje veliko približno dva milijona hektarjev. Podnebje • Iransko-turansko podnebje srečamo na osrednji Anatolski planoti, ki zajema stepsko pokrajino. Zanj je značilno celinsko podnebje z velikim temperaturnim nihanjem - zelo mrzle zime in izredno suha poletja. Srednji in vzhodni del planote je zelo sušen in ima samo 200 – 400 mm padavin. • Istanbul in črnomorska obala spadata pod evro-sibirsko oz. vlažno subtropsko podnebje. Ta pas nekateri imenujejo območje večne jeseni, saj večino leta dežuje in ni pretiranih razlik v letnih časih. Tukaj pade kar 2/3 vseh letnih turških padavin. • Najprijetnejše podnebje se razteza ob egejski in sredozemski obali, to je sredozemsko podnebje, ki ima velik vpliv še daleč v notranjost. Za to območje so značilna dolga, vroča in suha poletja, ter kratke, mile in vlažne zime. Letna količina padavin v primorju je 700 – 2500 mm. POVPREČNI VREMENSKI PODATKI – ANTALYA Jan Feb Mar Apr Maj Jun Julij Avg Sep Okt Nov Dec Temp zraka v °C 10.6 11.1 12.8 16.1 20.6 24.7 28.3 27.8 25.0 20.9 16.4 12.2 Max. temp v °C 15.0 15.6 17.8 21.1 25.6 30.0 33.9 33.3 30.6 26.7 21.7 16.7 Min. temp v °C 6.1 6.7 7.8 11.1 15.6 19.4 22.8 22.2 19.4 15.0 11.1 7.8 Št. sončnih ur 149 185 223 255 326 366 397 375 321 267 198 158 Temp morja v °C 17 17 17 18 21 24 27 28 27 25 22 19
RkJQdWJsaXNoZXIy MTQzMDI5