S p l o š n e z n a č i l n o s t i Kmetijstvo V kmetijstvu je zaposlenih okoli 20% aktivnega prebivalstva, predstavlja pa 7% BDP. Zanj je značilna nizka produktivnost in številne majhne kmetije. Več kot polovica celotne površine države je izkoriščene za njive, nasade, travnike in pašnike. Država pridela dovolj hrane sama zase od 80ih let naprej, vendar pa se od takrat učinkovitost te panoge manjša v primerjavi z ostalimi panogami. K temu pripomorejo stare metode obdelovanja zemlje, ki niso tako učinkovite kot moderne. Manjka jim znanja, tehnologije in infrastrukture – to vse bi dvignilo kmetijstvo iz trenutne krize. Zaradi različnega podnebja in reliefa, gojijo zelo različne kulture: tobak, bombaž, grozdje - rozine, olive, sladkorno peso, lešnike, čaj, paradižnik, agrume, sončnice, pistacije, marelice, banane, jabolka… večina njivskih površin je namenjena pridelovanju žit (ječmen, pšenica). Glavni pridelek je pšenica. Turčija pa velja tudi za največjega izvoznika tobaka na svetu. Živinoreja (ovce, koze, govedo) je večji del ekstenzivna, ponekod je pretirana paša celo povzročila večjo škodo zaradi erozije. Poglavitno ribolovno območje je Črno morje. Za številna podeželska gospodinjstva je ob kmetijstvu pomemben vir dohodka tradicionalna domača obrt – tkanje preprog. Turizem Turizem je najhitreje rastoči in razvijajoči se sektor v državi zadnjih 20 let in velja danes za vodilno storitveno dejavnost. V letu 2022 je privabila 50 mio turistov in je eden ključnih virov deviz za državo. Je ena izmed desetih najbolj obiskanih držav na svetu, kar za seboj potegne vse dejavnosti v turističnih središčih, pa naj gre za infrastrukturo, kulinariko, šport… Turistično najbolj privlačna območja so Marmarsko morje z Istanbulom, Egejska obala z zaledjem in sredozemska obala okoli Antalye.V Turčiji v zadnjem desetletju raste tudi zdravstveni turizem, saj je mogoče hitreje in ceneje opraviti določene zdravstvene storitve, kot so operacija oči in srca, zdravljenje raka in presaditev las.
RkJQdWJsaXNoZXIy MTQzMDI5