Z a k a j n a Z a k i n t o s ? Flora in favna Zakintos je precej zelen, prepreden z nasadi agrumov, oljčnih dreves, cedrami, osamelimi borovci in z vinskimi trtami. Slednja na Zakintosu raste nizko pri tleh, zato iz zemlje črpa veliko mineralnih snovi. Bi slovenski sladokusci dejali, da ni pretirano okusno? Hm, morda, a je močnejše, zato ga najpogosteje mešajo z vodo. Ob podeželskih poteh pogosto rastejo smokve, agave, na zidovih hiš bugenvilije, na vrtovih granatna jabolka, platane nudijo senco mestnim trgom in ulicam, ciprese krasijo pokopališča. V vročih poletnih dneh je otok prepreden z aromami timijana, rožmarina, sivke, kamilic, origana, janeža, žajblja, kaper in sladkih, legendarnih rozin iz Zakintosa. Karete, že 60 milijonov let nespremenjene želve, ki iz Afrike na Zakintos priplavajo z namenom poskrbeti za svoj podmladek. Mlade želvice, ki odplavajo proti afriškim obalam, se vrnejo čez trideset let z namenom nadaljevati družinsko tradicijo. Na številnih plažah na Zakintosu se človek zaradi želvjih gnezdišč lahko sprehaja ali sonči samo v neposredni bližini morja. Zahvaljujoč strogemu nadzoru, »caretta caretta« ni več ogrožena vrsta. Gospodarstvo Kmetijstvo s kozjerejo, s pridelavo rozin, čebule, oliv, vina, agrumov in ribolovom, ki otok vseskozi oskrbuje s svežimi morskimi sadeži, je poleg turizma, ki se je relativno hitro začel razvijati po izgradnji letališča leta 1972, najpomembnejša gospodarska panoga na otoku. Težke industrije na otoku ni, na severu še vedno cenijo tradicionalno ročno tkanje preprog in oblikovanje keramike.
RkJQdWJsaXNoZXIy MTQzMDI5