S p l o š n e z n a č i l n o s t i Rastlinstvo in živalstvo Otok velja za pravi botanični raj, saj na njem uspeva preko dvatisoč različnih rastlinskih vrst, od tega jih je več kot stošestdeset endemičnih in zaščitenih. Med najlepšimi cvetlicami so krizanteme, kretski irisi, divje orhideje, tulipani, hijacinte, vetrnice, veliko je različnih vrst divjih rož, ki rastejo po odročnih soteskah in visokih planjavah, na zidovih hiš prekrasne bugenvilije, ob hišah in makadamskih poteh pa nemalokrat agave, oleandri, osat, bodič, agrumi, smokve, številna zelišča, začimbnice: timijan, rožmarin, sivka, kamilice, origano, janež, žajbelj, žafran. Posebej zdravilna je diktamos, pa tudi posebna zmes gorskih zelišč, iz katerih domačini pripravljajo odličen krepčilni gorski čaj. Na Kreti dandanes skorajda ni več gozdov, glavna značilnost otoške pokrajine so predvsem nasadi oljk, tu in tam pa obstajajo tudi območja, kjer rastejo borovci, ciprese, javorji in platane. Posebnost so datljevci na vzhodu otoka, edini tovrstni v Evropi in eksotični nasadi bananovca v okolici Malie in Lerapetre. Kreta je zadnja postojanka ptic selivk na njihovi poti v tople afriške kraje in življenjski prostor številnih pevk, sov, veliko je tudi orlov, sokolov in jastrebov. Večjih divjih živali na otoku ni, v naravi denimo lahko opazite podlasice, jazbece, zajce, kune, zahvaljujoč številnim fosilnim ostankom, pa je zlahka sklepati, da je bil pred tisočletji zatočišče posebne vrste slonov in levov. Kreta je prepredena z drobnico, divja koza Agrimi ali kri-kri, je zaščitena in jo danes, če imate srečo, lahko uzrete le še na pobočjih soteske Samarie in na nekaterih manjših okoliških otočkih. Pogost prizor sta tudi oprtana osel ali mula, konjev in goveda je le za vzorec. Duhove na Kreti buri skrivnostna kretska divja mačka (ris), ki še danes ni raziskana živalska vrsta in zastavlja se vprašanje, ali nemara ni že izumrla? Tik pred izumrtjem pa je dolgovrata želva Careta Careta, ki gnezdi na nekaterih obalah Krete, pogosti spremljevalci ladij v okolici otoka so delfini, redko tudi sredozemski tjulnji. Posebej pomembne so za Krečane čebele, ki oplajajo bogato rastlinstvo in pomagajo pridobivati avtohtoni kretski med. Danes na Kreti živi približno 635 tisoč prebivalcev, od tega skoraj polovica v glavnem mestu Heraklion. Po izselitvi turške skupnosti v veliki izmenjavi prebivalstva leta 1923 je otoško prebivalstvo postalo skorajda homogeno - večina je ortodoksnih Grkov. Gospodarstvo Otok velja za eno najbolj razvitih regij v Grčiji, čeravno so stroški življenja tudi na Kreti vse od vpeljave evra leta 2001 astronomsko poskočili in mnogi ljudje le nostalgično zrejo za starimi časi grške drahme. Zadnji dve desetletji se Kreta pospešeno razvija in spreminja svojo podobo. Glavni gospodarski panogi dandanes sta zaradi ugodnega podnebja, čudovite obale, obilice zgodovinskih znamenitosti in gostoljubnih in delovnih domačinov turizem in kmetijstvo. Slednje temelji na oljarstvu, prav Kreta pridela največ oljčnega olja v Grčiji, zelenjava, ki uspeva na otoku, pa je v večji meri namenjena izvozu. Značilna je še kozjereja in ovčereja, pridelava odličnega grškega sira, čebelarstvo, domača obrt. Potrebno je omeniti še ladjarstvo, pomorski trgovski promet in razvejano omrežje trajektnih povezav med celino in otoki, kjer izstopa pristanišče v Heraklionu.
RkJQdWJsaXNoZXIy MTQzMDI5