Ugani, kam greva danes, dragi dnevnik! Po naslovu, kako pa? Saj sem ti dal očiten namig! Premeči črke. Ja, dva N-ja sta nalašč, ker enega nisem imel kam dat. Neee, tam niso risi doma, ris ni namig! No daj, razmisli, naredi eno »nevihto v možgančkih«… B-R-A-V-O!!! Na Santorini greva, tako zelo grški otok, da bolj grško ne gre. Pa tako zelo romantičen, da bolj romantično ne gre.
Santorini bi ti bil všeč, dragi dnevnik. Po mojem strokovnem mnenju je Santorini tvoj skoraj najljubši grški otok. Ker si romantik, dragi moj dnevnik, zato! Takole ti bom povedal. Če se bom kdaj poročil, se bom na Santoriniju! Aha! Kot zelo analitičen modrec sem o vsem že razmislil, v teoriji imam veliko že splanirano. Nisem pa še čisto prepričan glede lokacije. Nekako se ne morem odločit, a bi bilo prizorišče moje poroke na terasi pred cerkvico Santa Irini, z najbolj krasnim razgledom na Santorini, ali na črni vulkanski peščeni plaži ob sončnem zahodu. Ne morem se odločit, ker sta to dve resnično čudoviti kulisi Santorinija. Jaaa, fotoaparat in Instagram ju obožujeta! Kakorkoli, samo še prizorišče moram izbrat, pa bo… No, pa še nevesto! Ne, nič mi ni treba iskat, le izbrat. Ti ne verjameš, da imam jaz ogromno oboževalk? In to po celem svetu? Haha, me veseli, da se ti zdi smešno. Včasih imam namreč občutek, da sem duhovit le sam sebi…
Stavit grem, da če ti rečem, da nariši Grčijo, bi ti narisal Santorini, tudi če še nisi bil tam! Dobro, nima veze, če ne znaš lepo risat, pomembna je osnovna ideja. Verjetno toliko znaš, da pes ne izgleda kot hiša in hiša ne kot drevo, ali? No, saj, o tem ti govorim. Prepričan sem, da bi narisal bele hišice z modrimi strehami na hribčku, v ozadju pa morje in sončni zahod. Je res?? Haha, ja saj sem rekel, da bom uganil! Moje ime je »Vidoviti Janez«, kaj naj rečem… No, šalo na stran, ravno podoba belih hišic z modrimi strehami ter sončni zahod je tisto, na kar vsak pomisli ob omembi Grčije. Zato pravim, da je Santorini najbolj grški, tako grški, da bolj grško ne gre. Ta podoba pa je v resnici Oia, slikovita in (skoraj malce preveč) priljubljena turistična vasica z značilno kikladsko arhitekturo ter naaajlepšim sončnim zahodom na svetu. Za slednje jaz ne dam roke v ogenj! Svet je prelep, da bi takole »pika in konec zabetoniral« svoje mnenje, še posebej ne o sončnem zahodu. Po nekih splošnih in objektivnih smernicah glede lepote turističnih vasic pa je Oia kar v svetovnem vrhu veš, se ponaša z večkratnim nazivom »najlepše turistične vasice na svetu«. Ja, ja, ni ona še ena kar tako na približno lepa, je uradno najlepša!
Santorini se nahaja točno tam, kjer je nekoč ležala Atlantida – popoln otok starodavne civilizacije, kjer sta se cedila med in mleko. Dobesedno. In pika! Pa ne tista Atlantida v Gardalandu, ki je moja najljubša adrenalinska atrakcija vseh časov na celem svetu. Ah, kakšen Atlantik, v Egejskem morju je ležala Atlantida, to pa je ja jasno kot beli dan! Glej, ravno toliko ali še več dokazov o tem imam kot ti protiargumentov. Pa daj, kot da so me kdaj zanimali dokazi, no… Jaz verjamem vsem anekdotam, mitom in legendam, še posebej, če o njih piše Platon. Ker Platon svojega dela o Atlantidi ni končal, ga končujem modrec Kompasov Janez. In zato je tako kot rečem! Atlantida je ležala na mestu današnjega Santorinija, v enem dnevu in eni noči so jo uničili potresi in vulkani in nastala je kaldera – današnji Santorini. Bila je otok blagostanja in »življenja na polno«, naravnega in kulturnega bogastva, kopali so dragoceno rudnino ter kamen bele, rdeče in črne barve. Prav na mestih, kjer se danes nahajajo plaže Santorinija – bela plaža Aspri Paralia, rdeča plaža Kokkini ter številne ostale priljubljene črne peščene plaže otoka.
Če je Oia najbolj očarljiva in romantična vasica, je Fira najbolj glavno in sončno mestece na otoku Santorini. No, do potresa, leta 1956, je bila Oia tudi to – glavno mesto otoka. Obe se ponašata z osupljivimi razgledi na kaldero, na sosednji otok Thirassia, ki je pojem grške tradicije, na speči vulkan na otočku Nea Kameni ter na njegovega soseda, otoček Palea Kameni. Med obema »kamen(i)čkoma« poteka vodna pot, kjer se morska voda meša s termalnimi vrelci ter ustvarja kontraste barv in fuzijo sladko-kislega. Ko sva že ravno pri fuziji… Božansko fuzijo okusov sem doživel v Kamariju, živahnem turističnem središču v bližini arheološkega najdišča Akrotiri, kjer »sem doma«, ko sem na Santoriniju. Iz Kamarija je namreč kapitan Yiannis, s katerim sem bil enkrat na jadranju po Kikladih. Takrat sva se takoj ujela, ker je bil navdušen nad mojim entuziazmom – na jadrnico sem namreč prišel v svoji prepoznavni mornarski majici, s kapitanovo čepico na neukročeni grivi, v rokah pa kompas, dolga vrv in zapiski s tečaja za voditelja čolna. Še danes se nasmejiva na ta račun, čeprav meni takrat ni bilo smešno, jaz sem pač resno vzel svojo vlogo. Na jadrnici ima namreč vsak svojo vlogo! No, Yiannis in njegova družina so postali »moja grška familija« na Santoriniju. Pa če se vrnem na fuzijo okusov… Yiannisova mama Katarina naredi najboljšo musako vseh časov na celem svetu. Ne, pardon, popravljam se – Yiannisova mama Katarina mi je pred leti pripravila najboljšo musako vseh časov na celem svetu, od takrat pa vsakokrat naredi še boljšo.
Nekaj pa že veš o meni, dragi dnevnik, a ne? Raje kot pivo imam vino! Rad ga okušam, rad ga spijem kak deci ob kosilu, rad pa se tudi »hidriram s špricerjem ali bevando«, kadar noč pokaže svojo moč. Otok Santorini ponuja izjemno slikovit, romantičen in očarljiv obisk vinske kleti. Vinska klet SantoWines se namreč nahaja na področju mesteca Pirgos in na svoji terasi, poleg degustacije vin, ponudi krasen razgled na kaldero. Imeniten razgled je sicer vključen v ceno degustacije, a z lahkoto bi zanj lastniki lahko tudi dodatno računali. Ooo, še vedno se točno spomnim okusa sladkega belega »vinsanta« – to je pa tako neverjetno dobro vino, dragi moj dnevnik! Sicer pa je Pirgos en tak manj razvpit, a čudovit kraj, podobno kot vsi v notranjosti otoka. Pirgos je najstarejša vas na Santoriniju, pred Firo in Oijo pa je bil tudi glavno mesto otoka.
Nekaj ti bom povedal, dragi moj dnevnik. Kotički, kot so Pirgos, Mesaria, Megalochori in Emporio so čisto pravi biseri in skriti zakladi otoka Santorini, čeprav niso zvezdniki kot sta Oia in Fira. Jaz mislim, da so ravno ti kotički otoka srce Santorinija. Ima pa Santorini še eno srce. O ja, srčen je tako močno, da ti takoj ukrade srce! Haha, ja, ja, spet sem pesniško razpoložen. No, drugo srce je skalnata formacija, ki odpira pogled in ponuja najbolj fantastičen razgled skozi srce. Razgled, ki upodablja misel Malega princa – »Če hočeš videti, moraš gledati s srcem, bistvo je očem nevidno.«
A sem ti že povedal, da obožujem modrosti Malega princa in Medvedka Puja?
Kompasov Janez
SANTORINI SKOZI JEZIK
