Ciao, Dnevnik!!! A ti veš, iz kje prihaja najbolj vsesvetovno znan pozdrav? Ja bravo! Ja jasno, da iz Italije, to vsi vemo. Ampak, a veš bolj natančno, v katerem kraju je rojen? Iz kje izvira? Ne gre… Kaj pa… Na kaj najprej pomisliš, ko ti nekdo reče, kateri je najbolj romantični kraj na svetu? No? Kako ne veš? Kaj res nimaš ideje ali nočeš odgovarjat, ker misliš, da nimava enakih predstav o tem, kaj je romantično? Ker je to tako subjektivno. No, po eni strani te razumem, res je subjektivno, a tole vprašanje je tako zelo očitno, da je bolj očiten le še odgovor. Benetke, seveda! Benetke so ljubezen! In Benetke so dom od »ciaota«!
Niti približno ne znam ocenit, kolikokrat sem obiskal Benetke v svojem življenju, niti približno. Vem pa, kdaj sem jih obiskal prvič. V drugem razredu osnovne šole, z učiteljico Bredo, sošolci ter Klemnom, mojim »biefef« še danes. Takrat smo šli na avtobusni izlet v Benetke in Oglej, na poti nazaj pa smo se ustavili še v nakupovalnem središču v Palmanovi, kjer smo za razne »prčkarije« (beri: Hubba Bubba žvečilne, Kinder čokoladice in druge sladkarije) porabili vso žepnino, ki je nismo uspeli porabiti v Benetkah. Jaz nisem imel več niti lire, saj sem vse, kar sem imel, zapravil za beneške maske v vseh možnih oblikah – magnetek, slika, okras za na steno, okras za na mizo, planer… Se pa spomnim, da je Klemen nakupil večje količine Pringles čipsa s papriko, s katerim je obseden še danes. Ne, da ga veliko poje, ker zelo pazi na linijo, a ima ga zelo, zelo rad.
V gimnaziji sem obiskal Benetke v sklopu predmeta umetnostna zgodovina. Imeniten način spoznavanja lepote tega romantičnega mesta, ki je pravzaprav sinonim za umetnost in zgodovino. Ne vem, če sem ti kdaj povedal, a v sklopu tega predmeta smo morali na pamet znat po vrsti naštet vsa obdobja umetnostne zgodovine ter precej natančno poznat tudi značilnosti posameznega. In ne da bi se hvalil, to znam še danes. Iz snovi o Benetkah pa smo pisali tudi zaključno kontrolno nalogo, tako da ti je verjetno jasno, da poznam »tako od oka« prav vsak kamenček na Trgu Sv. Marka, prav vsako umetniško delo v baziliki, prav vsako zgodbo zvonika, prav vsako politično odločitev gotske Doževe palače in imena prav vseh golobov. Haha… No tole o golobih sem si malo izmislil, samo da preverim, če me poslušaš!
Enkrat sem seveda obiskal Benetke tudi zaradi pustnega karnevala, ki ima dolgo in bogato tradicijo, danes pa, ponovno obujen leta 1979, poleg edinstvenega karnevala v Riu velja za enega najslavnejših na svetu. Skozi stoletja se je pojavljalo na tisoče različnih mask, vsaka od njih je predstavljala simboliko in kulturne vplive določenega obdobja. Najbolj prepoznavna in najbolj znana je seveda »bauta«, bela maska, ki pokriva oči in nos in se je kasneje pripisovala tudi Casanovi, ter njena črna različica »moreta«, ki so jo večinoma nosile ženske. No, pa nisva tu zato, da se učiva o maskah, ki so sicer res edinstvene. Je posebno doživetje tale karneval, zagotovo, mogoče en malček preveč gneče za moj okus, a slikovitost in barvitost na ulicah Benetk je v času karnevala dobesedno »samo stoj in glej«.
No, potem pa sem dozorel, odrasel in se začel resno zaljubljat. V Benetke sem marsikdaj peljal kakšno simpatijo, veš – v Benetke greš namreč po poljube… In ljubezen seveda! No in romantiki Benetk sem jaz kot cenjen »ljubeznolog« uspel dodati še en ščepec romantike, še piko na i. V zadnjem, no, odraslem obdobju se v Benetke namreč najraje odpravim preko Jadrana in Beneške lagune – z ladjo, natančneje z legendarnim katamaranom Prince of Venice. Ne glede na to, ali grem raziskovat uličice, kanale in mostove Benetk, ali grem na karneval, ali pa po poljube in ljubezen – plovba do Benetk je zame najljubši način poti do tja. Razgled na mesto ljubezni dobi z vodne perspektive še dodatno čarobnost… In romantičnost, seveda!
Ja, bravo, dragi dnevnik, se mi zdi, da si že slišal za Prince of Venice, ja… Bi bil kar začuden, če bi mi rekel, da še nisi slišal za to legendo. Prince of Venice je legenda! Zgrajen leta 1989 je desetletja dolgo povezoval Jadransko obalo z Benetkami. Zadnjih nekaj let je bil malo »na off«, na selfnessu in wellnessu, namesto botoksa pa si je privoščil nove motorje, kar ga je dodatno napolnilo z energijo. Popolnoma prerojen se je letos vrnil pod žaromete, na njemu tako poznano ruto. Jaz udobje katamarana Prince of Venice (v nadaljevanju: princ) ne zamenjam za nič na svetu. Po vkrcanju si izberem kotiček v spodnjem salonu, ravno prav blizu bara, da imam na dosegu roke kapučino in rogljiček ter da dobro slišim razlago izjemnih vodnikov, ki med plovbo navdušeno pripovedujejo o Benetkah. Vsakič znova sem očaran, vsakič znova spoznam kakšno imenitno novo zgodbo o tem tako poznanem, a hkrati tako skrivnostnem mestu na vodi. Ko princ elegantno vplove v Beneško laguno, pa odhitim na krov in do pristanka uživam v čudoviti panorami mesta. Pri tem praviloma zavrtim čas nazaj in si predstavljam življenje v Benetkah nekoč, s pravimi Benečani. Kako bi recimo izgledal en dober žur s Casanovo in njegovimi prijatelji, pa ena dobra popotniška debata z Marcom Polom, pa kak glasen prepir beneških trgovcev…
Ko raznežen in romantičen, da bolj romantičen ne bi mogel biti, stopim s princa na kopno, se mi kar zašibijo kolena. To je znak, da sem v mestu ljubezni. Benetke so ljubezen! Moj prvi »opravek«, ker Benetke res dobro poznam, tudi vsa najbolj romantična mesta, pa najbolj slavne mostove, je, da skočim na avtobus in se odpeljem do Trga Sv. Marka. Joj, dnevnik moj dragi, seveda ne na cestni avtobus, vodni avtobus je to – »vaporetto«! Z njim švignem proti Canale Grande, vmes rad pogledam, če je Elton John »doma«, po pristanku na osrednjem trgu pa se najprej odpravim na kapučino… Kaj praviš? Ja, drugi kapučino ja, saj vedno dve kavi zjutraj spijem, dragi dnevnik, ne skrbi ti za moj pritisk.
Kakorkoli, v kavarno Caffe Florian grem predvsem zato, ker me tam čaka moj prijatelj, lastnik kavarne Marco. Ne vem, če veš, to je najstarejša kavarna v mestu, lansko leto je praznovala 300 let. Častitljivo, a ne? Ne le najstarejša, tudi najznamenitejša je! Marco me vedno »posodobi« z novicami, kdo od estradnikov je kavarno obiskal v zadnjem času, potem pa se skupaj ponovno »prežarčiva« v druge čase, kjer pijeva čaj z Byronom, uživava ob dobrem viskiju s Hemingwayem ali pa »filozofirava« v družbi Andyja Warhola. Običajno se moja »jutranja kava« pri Marcu zavleče do kosila, ki mu obvezno sledi… Ti-ra-mi-su! Da boš vedel, dragi dnevnik, tudi moja najljubša sladica je domačinka, saj (prav tako kot »ciao«) izvira prav iz Benetk.
Če mi ostane še kaj časa, se absolutno in obvezno popeljem z gondolo, najbolj romantičnim plovilom na svetu. To ti zagotavljam! Benečani se danes z gondolo vozijo običajno le na svoj poročni dan, za turiste pa je vožnja edinstveno doživetje in nikakor ne za zamudit. Takole bom rekel, če si v Benetkah z ženo, punco, prijateljico, ki je potencial za ženo ali punco…, pa je ne povabiš na vožnjo z gondolo, ji ne podariš rdeče vrtnice in je ne poljubiš pod Mostom vzdihljajev? Jah, potem… Bom kar iskren – nisi ravno »casanova«! Haha… Počaaasi, dragi moj dnevnik, pusti zdaj mene, nikoli nisem zase trdil, da sem »casanova«, tudi med vrsticami ne. Moji vzgibi za vožnjo z gondolo so povsem drugačni. Enostavno se rad izgubim pod stoterimi mostovi in po stoterih kanalih, kjer vsakokrat zaslišim kakšno novo melodijo in uzrem kakšno novo slikovito pročelje.
Daj, lepo te prosim, poglej ti tole! A veš, da sem našel album s fotografijami z osnovnošolskega izleta v Benetke?? Pa ne morem verjet no, glej te moje kodre! Poglej, kako so me napadli golobi! Haha, glej Klemna s škatlo Pringles čipsa! Pa ne morem verjet no, nujno ga moram poklicat, da mu pokažem fotke!
Kompasov Janez
BENETKE SKOZI JEZIK
Benetke so romantično mesto, italijanščina pa romantični jezik. Zato se bova kot prava osvajalca ženskih src naučila nekaj ljubezenskih fraz.
