Glasovali smo. In odločili…
Zmagovalna kolekcija zimske sezone 2022/2023 je Finska pravljica s pridihom Baltika! Združuje pravljične elemente Finske, dežele jezer, severnega sija in Božička, čarobni prah Stockholma, edinstvene prestolnice Skandinavije, ter čudoviti svet draguljev Baltika. V nadaljevanju vam predstavljamo pravljičnih 7 razlogov, zakaj izbrati eno od potovanj iz zimske kolekcije Finska pravljica s pridihom Baltika.
1. Ker nas bo potovanje enostavno osrečilo
Finska se je letos že petič znašla v samem vrhu najbolj srečnih dežel. Na Finskem je, poleg Božička, očitno doma sreča in mi jo gremo iskat. S posebnim letalom, direktno iz Ljubljane
2. Ker bomo obiskali Božička
Na Finskem je doma ta pravi Božiček, eden in edini. Živi na hribu Korvatunturi na severovzhodu Laponske, v neposredni bližini severnega tečajnika. Obiskali ga bomo v njegovi pisarni v Božičkovi vasici, kjer bomo poklepetali o preteklem letu 2022 in mu zaupali želje za leto 2023. Prenesli mu bomo pozdrave Svetega Miklavža, ki ima god na isti dan kot Finska praznuje svojo neodvisnost. 6. decembra 1917 se je Finska namreč osamosvojila. V poseben poštni nabiralnik bomo oddali Božičkova pisma, ki bodo razveselila naše najdražje ob naslednjem božiču.
3. Ker bomo naredili pomembno kljukico na seznamu želja
Če si vsaj enkrat v življenju želimo opazovati severni sij, enostavno moramo obiskati Finsko. Na pojav mehkih plesnih gibov raznobarvne svetlobe seveda nimamo veliko vpliva, a potencial je na Laponskem res velik. Ocenjujejo, da se severni sij na Finskem pojavi do dvestokrat v letu, seveda tudi večkrat na noč in na različnih koncih dežele. Bi si želeli odkljukati eno najlepših doživetij v življenju na vašem seznamu želja?
4. Ker nas čakajo prave zimske radosti
Prostrani in zasneženi laponski gozdovi bodo postali oder, na katerem se bo odvila snežna pravljica. Čakajo nas nepozabna doživetja: adrenalinska vožnja z motornimi sanmi v družbi visokih smrek in tišine, čarobna vožnja s sanmi v družbi haskijev ali jelenčka, ogled zasneženega živalskega vrta in obisk družine polarnih medvedov, raziskovanje pravljične Božičkove vasice, kjer je božično vzdušje v zraku vseh 365 dni v letu.
5. Ker bomo preverili, če je vse res
Šale, miti, resnice in rekordi o Fincih in Finski so nekaj najbolj zabavnega. Preverili bomo, kako izgledajo v praksi. Največja strast Fincev je savna, neredko se v savni srečujejo tudi na poslovnih sestankih. Spijejo 12 kg kave letno na prebivalca in so tudi v tej disciplini rekorderji.
Na Finskem se nahajajo: najsevernejša postaja metroja, najsevernejša avtocesta in najsevernejši vinograd na svetu. Finska neokrnjena narava z nešteto odtenki zelene je »svobodna« in dostopna vsem. Zrak na Finskem je najmanj onesnažen na svetu, v Helsinkih pa je, glede na večja svetovna mesta, najbolj čista pitna voda. Finci veliko časa preživijo v naravi, v gozdovih in ob jezerih, ne glede na to, ali gre za obdobje polnočnega sonca ali obdobje polarne noči oziroma »podaljšanega črnega petka«, kot sami poimenujejo obdobje od oktobra do marca, ko so dnevi kratki.
Finci so gostoljubni in prijazni, a se jih še vedno drži mit, da so zaprti, hladni in nedostopni. Sami sebe v šali opisujejo: »Introvertiran Finec med pogovorom gleda v svoje čevlje, ekstrovertiran gleda v čevlje svojega sogovornika.« Medosebna razdalja in neznansko lagodje ob tišini sta za Fince »zakon«. »Zakon« je tudi finska življenjska filozofija »sisu«. Življenjski slog po načelih finskega »sisu« predstavlja odločnost, pogum, vztrajnost in osredotočenost ter usmerjenost k doseganju ciljev v vsakdanjem življenju, tudi s premagovanjem težjih ovir.
6. Ker bomo jadrali med različnimi svetovi
Kar je Pika Nogavička za Švedsko, so Mumini za Finsko. Zgodbo o najmočnejši deklici na svetu je ustvarila švedska pisateljica Astrid Lindgren, simpatična pravljična bitja pa finska pisateljica in slikarka Tove Jansson. Obe sta začeli ustvarjati med drugo svetovno vojno in s svojim delom pomembno vplivali na življenja otrok po vsem svetu.
Finska je dežela »heavy metala«. Glede na število prebivalcev ima največ tovrstnih glasbenih skupin na svetu. Obstaja celo otroška glasbena skupina Hevisaurus, poznana tudi po tem, da so člani oblečeni v kostume dinozavrov. Na Švedskem je številka ena v glasbi seveda ABBA, svetovno znana pop skupina iz Stockholma, kjer so 2013 odprli tudi interaktivno razstavo ABBA The Museum. V interaktivnem muzeju se lahko preizkusimo kot peti član ene najuspešnejših glasbenih skupin vseh časov.
Pa podelimo še par častnih nazivov. Naziv »dežela tisočerih jezer« naj pripade Finski, »dežela tisočerih otokov« pa Švedski, čeprav ne eni in ne drugi ne primanjkuje ne jezer in ne otočkov. Niti gozdov ne.
Stockholm je švedska prestolnica, znana po slikovitem starem delu mesta, ki leži na 14 otokih. Mesto so ustanovili vikingi. Pogosto jo imenujejo »Benetke severne Evrope«.
Helsinki so finska prestolnica, ki jo je ustanovil švedski kralj Gustav Vasa. Večina stavb v mestu je zgrajena iz granita svetle barve, zato ga imenujejo »Belo mesto severne Evrope«.
Ljubitelji Nordijskih dežel pravijo, da je potrebno obiskati obe ikonični prestolnici, saj obe ponujata prav posebno doživetje. Mi se ne bi mogli bolj strinjati, zato ju bomo seveda z največjim veseljem obiskali.
7. Ker se bomo popeljali s časovnim strojem
Dve uri udobne vožnje po Baltskem morju loči sodobno, svetovljansko finsko prestolnico od pravljičnega Talina, kjer vstopimo v povsem drug svet, v čas vitezov in princes. Očarljiva prestolnica Estonije upravičeno nosi naziv enega najlepših evropskih srednjeveških mest. Staro mestno jedro, obdano z obzidjem in stolpiči, se nahaja na seznamu svetovne dediščine Unesco. Tako kot Riga, elegantna prestolnica Latvije, s svojim značilnim slogom »art nouveau«.
Po kratki plovbi iz Helsinkov v Talin oziroma potovanju v preteklost nas čaka nekaj čarobnih zimskih dni, ko bomo postali pravljični junaki ter skupaj s škrati, mumini, velikani, vilami, princeskami, vitezi, grdobci in drugimi odkrivali dragulje Baltika.
