Yassas!
Moje ime je Katja in sem Kompasova predstavnica na Kreti. Z vami bi najprej rada delila nekaj besed o sebi in destinaciji, ki mi je v zadnjih parih poletjih zlezla v žep. Od nekdaj rada potujem in sem od svojih študentskih let dalje živela, študirala ali delala v tujini. Tudi na Kreti sem že bila, in kot ljubiteljici Grčije, mi je bila seveda všeč. Šele, ko sem začela z delom tukaj, lahko rečem, da me je otok popolnoma očaral. Nekako sem se spojila z njim in še sama dobro ne vem, kaj točno je tisto, kar me je tako prevzelo in zakaj se tu počutim tako domače. V bistvu je to nekako moj dom, tu šele zares zaživim.
Mogoče zato, ker je otok tako zelo poseben. Ponuja namreč udobje v turističnih resortih na eni strani in trdo prigaran kruh domačinov v notranjosti po drugi. Človeka, ki si želi samote, vabi v svojo težko dostopno in divjo notranjost, tiste željne zabave in nočnega utripa pa pogoltnejo klubi, bari in diskoteke na ulicah Hersonissosa in Malie.
Človeka prevzame veličastnost tega otoka, njegova velikost in tudi zgodovina, ki te preko vseh mitov popelje v preteklost in tako se še danes sprašuješ, kakšno mogočno moč ima Zevs ali kje se skriva tisti labirint…
Prevzamejo te neskončne plaže, turkizno, kristalno čisto morje, ki kar kliče po skoku vanj. Z veseljem potrpiš malo daljšo in zahtevno pot do najlepših plaž z naslovnic katalogov in se sprašuješ zakaj si na pot odnesel samo japonke (prinesite sandale). A takoj ko se pred tabo odprejo veličastni mediteranski razgledi… no, takrat pozabiš na vse. Tudi na žulje, ki so jih pridelale japonke. In pofotkaš, da ti slučajno kaj ne uide za pokazati svojim prijateljem doma.
Ne glede na razdalje, pot po otoku nikoli ni dolgočasna. Ravno nasprotno, ob cesti vas spremljajo neskončni nasadi živobarvnih oleandrov, ki dajejo občutek, da se vozite po cvetočem koridorju. Nešteti nasadi oljk in vinogradi se razprostirajo po neskončnih pogorjih, aromatična zelišča vas ščemijo v nosnicah, prav tako že od daleč vonjate grško kuhinjo. Ta vas namreč nikoli ne bo razočarala.
Ob vsakem obisku obiščem odmaknjeno ribiško vasico, kjer se na soncu sušijo hobotnice. Če slučajno zaidete v njeno smer, vas čoln lahko popelje tudi do bližnjega otoka zvrhanega s pravoslavno kapelico. Pogumnejše bi tja lahko ponesel tudi udarni kravel. Ob povratku si lahko privoščite grško pojedino v kakšni manjši taverni ob promenadi. Vsem stalno pripovedujem o tej vasici, pa bom še vam. Pridite na Kreto in se prepričajte o njenih čarih. Od tam se vedno vsi vračamo z nasmeški na obrazu.
Najbolj me prevzamejo tiste drobne stvari v življenju. Ko se odpeljem stran od turističnih letovišč, stran od vrveža, proti majhnim tradicionalnim vasicam, ki ležijo na pogorjih mogočnih gorskih masivov in katerih prebivalci poznajo marsikatere skrivnostne zgodbe. Ko se sprehajam po glavnem vaškem trgu in opazujem stare ženice pri vsakdanjih opravkih. Ko se ustavim ob vaški kavarni, grškemu kafenionu, kjer zaseda desetero starčkov, in jih prijazno povprašam, če jih lahko slikam… in mi seveda dovolijo, a zgodba se šele začne, saj me potem povabijo, naj se jim pridružim, ker jih zanima kdo sem in od kod prijaham… Ampak mene bolj kot pripovedovanje o sebi zanimajo oni in njihove zgodbe, ko ti v polomljeni angleščini razlagajo, kakšno je bilo njihovo življenje pred krizo, pred Evropsko unijo, pred tem norim kapitalističnim svetom…
Ti domačini… prijazni, nasmejani, veseli obiska in tistih par besed v grškem jeziku, ki jim jih namenim. Ko se ob ponovnem prihodu na otok ustavim v lokalnem marketu, kjer sem ponavadi kupovala, in se me lastnik razveseli z odprtimi rokami ter mi poleg mojih nakupov ponudi še kak slan prigrizek in pivo. Ali pa ko se ti mudi na sestanek in je tank prazen, bencinska črpalka pa ravno zaprta. Lastnica te vidi od daleč, ti pomaha in samo zate ponovno odpre črpalko, poleg tega pa ti skozi okno hitro potisne še vrečko z vodo in par bonboni za na pot. Kako jih ne bi bil vesel? Kako ti ne bi prirasli k srcu?
Obožujem svoje delo in kot ste že lahko opazili, sem popolnoma zaljubljena v Kreto in v vse, kar ta otok ponuja. Če pridete na Kreto, obljubim da boste vsaj za kak teden pozabili na vsakdanje skrbi, če se le prepustite grškemu ritmu in kretskemu šarmu, odprete svoje srce in mi dovolite, da vas popeljem po skritih kotičkih, vse od čudovitih plaž do divje notranjosti, od zgodovinskih mitov, do sedanjosti.
Lep pozdrav do naslednjič,
Katja Pipan
