Vsakič se po večerji sprehodim po ladji in praktično vedno, kljub temu da je ladja res ogromna, srečam kakšnega Kompasovega potnika, željnega druženja in klepeta. Drugi večer križarjenja malce zamišljeno stopam skozi igralnico in v glavi analiziram potek dneva, ko zaslišim iz vrveža slovenski glas: »Pa pusti me, saj nisi moja mama!«
Obrnem se in zagledam res zanimiv prizor. Hilda (79 let) vleče Francko (83 let) za roke stran od igralnega avtomata, ta se ga pa oklepa kot otrok matere.
Pristopim z namenom pomiriti situacijo in ugotoviti za kaj gre: »Dober večer, ali je vse v redu?«
»Itak, vse je super!,« se nasmehne Francka. »Dobila sem 200 evrov, sedaj pa Hilda hoče, da neham.«Hilda kar poskoči: »Ko zadene, noče nehati in se jaz nerviram namesto nje! Ampak vedno si pa z dobitki plača potovanje.«
»Kako vedno?« jo nejeverno pogledam.»Res je, vedno,« se priduša Hilda, »zadnjič je domov odnesla več kot tisoč evrov in vmes celo zadela glavni ladijski jackpot!«
Zapletemo se v pogovor. Potnici sta se spoznali pred tremi leti v bolnišnici, ko so obema operirali koleno. Od takrat gresta vsako leto dvakrat skupaj na križarjenje. Francki so potovanja strast že vse življenje, Hilda je praktično začetnica.»Zakaj križarjenja?« me zanima.
Obrnem se in zagledam res zanimiv prizor. Hilda (79 let) vleče Francko (83 let) za roke stran od igralnega avtomata, ta se ga pa oklepa kot otrok matere.
Pristopim z namenom pomiriti situacijo in ugotoviti za kaj gre: »Dober večer, ali je vse v redu?«
»Itak, vse je super!,« se nasmehne Francka. »Dobila sem 200 evrov, sedaj pa Hilda hoče, da neham.«Hilda kar poskoči: »Ko zadene, noče nehati in se jaz nerviram namesto nje! Ampak vedno si pa z dobitki plača potovanje.«
»Kako vedno?« jo nejeverno pogledam.»Res je, vedno,« se priduša Hilda, »zadnjič je domov odnesla več kot tisoč evrov in vmes celo zadela glavni ladijski jackpot!«
Zapletemo se v pogovor. Potnici sta se spoznali pred tremi leti v bolnišnici, ko so obema operirali koleno. Od takrat gresta vsako leto dvakrat skupaj na križarjenje. Francki so potovanja strast že vse življenje, Hilda je praktično začetnica.»Zakaj križarjenja?« me zanima.
»Ladja ponuja obilo užitkov. Dobra hrana, vrhunske a la carte večerje. Zabave je na pretek, večerne predstave so res super. Čez dan spijeva kakšen koktejlček ob bazenu ali se razvajava v spa centru, včasih pa si ogledava mesto, kjer pristanemo, če ga še ne poznava. Zmeraj tudi nakupim celo goro daril v ladijskih trgovinah, pa še igralnico imajo,« se namuza Francka.
»In življenje je potrebno v vsakem trenutku uživati. Kdaj pa, če ne zdaj?« primakne Hilda in se prešerno zasmeje.
Njuna zgodba me pritegne in pogovor se zavleče pozno v večer, tako da zvem še cel kup njunih nenavadnih doživetij.
Križarjenja pišejo res neverjetne zgodbe. Napišite še vi svojo!
Borut Bric, Kompasov vodnik
Želim na križarjenje – Križarjenja
