Ja, lahko bi se označil za »jugonostalgika« ja, a ne bi rekel, da ima to prav veliko veze s tem, da obožujem Jadransko morje. Jadransko morje je pač najlepše. Če že ne objektivno, pa ne-subjektivno zagotovo. Kar pa je enako objektivnemu po mojem mnenju. Haha, danes jih streljam, a? Ja, dobre volje sem, mesec maj je moj skoraj najljubši mesec v letu. Zakaj skoraj? Zato, ker nikoli ne veš, kakšen bo naslednji in če bo kateri še lepši. Varovalo, dragi moj dnevnik, varovalo… V mesecu maju običajno splaniram največ mojih potovalnih in počitniških doživetij, kar pomeni, da sem že v fazi pričakovanja in vznemirjenja. Nič drugače ni letos, zato sem »po luftu«! No, malce je drugače, ker letos v maju začenjam planirat že tudi mojo okroglo obletnico, ki bo jeseni. Pa še s Kompasom ves čas praznujem #kompasovih70. Joj, kako me srbijo blazinice prstov na rokah, ko pomislim, da bomo nekomu, ki bo z nami delil svojo potovalno ali počitniško zgodbo, podelili noro dobro nagrado! Bi tudi jaz napisal in delil kakšno svojo zgodbo, pa ne morem sodelovat, ker sem član Kompasove družine. Ker če bi sodeloval, dragi dnevnik, se verjetno strinjava, da bi predstavljal huuudo konkurenco.
Joj, kako hitro jaz zaidem s poti, mislim s teme! Mimogrede »se mi zgodi« miselni preskok z Jadrana na nagrade… Jah tak sem, pa še mesec maj je! Torej, Jadransko morje – zaljubljen sem vanj! In sploh ni pomembno, kateri letni čas je, ali sem v Istri ali južneje, na celini ali otoku, na trdnih tleh ali na čolnu, na peščeni plaži v senci borovcev ali pod senčnikom na urejeni terasasti kamniti plaži, s koktejlom in skandinavsko kriminalko v rokah, sam ali v dvoje ali pa v družbi moje »razširjene počitniške familije«…
Če se ne motim, sem ti enkrat že omenjal »Zakon ultimativnega dopusta razširjene počitniške familije«? Ja, ja, dopust v vilah na Jadranu, saj sem ti pripovedoval – o evoluciji »razširjene počitniške familije«, pa o tem, da je to najbolj perfekten »ta prav’ dopust«. O tem govori celo zakon, sprejet vsesvetovno in povsem ustavno. Haha, neee, ni objavljen v Uradnem listu RS, sorči, dnevnik moj. No daj, nehajva politizirat. Vse, kar ti želim povedat, je, da obstaja še nadgradnja perfektnega »ta prav’ga dopusta«.
Torej, kaj je lahko še boljše kot vila na Jadranu? Ja potujoča vila na Jadranu, kaj pa drugega?! Križarjenje, dragi moj dnevnik, križarjenje po Jadranu… Že ko izgovorim to besedno zvezo, začutim hrepenenje po morju. Ter zaslišim čudovito melodijo in angelski glas drage Meri – »More, more, more, more, more, more, o, more… I to sunce što nad tobom tako sije… I taj galeb što nad tobom leti… I opojni miris bora… Svo to tvoje blago dalo si nam ti…«. Takole ti bom povedal. Za takšno aktivno, pohodniško, raziskovalno, nemirno in romantično dušo, kot sem jaz, je križarjenje z luksuzno ladjo po Jadranu čista zmaga. Pa če grem sam ali v dvoje, ali pa v družbi moje »razširjene počitniške familije«… Da ne govorim o brbončicah, ki so na križarjenju »po luftu« večkrat na dan. Zjutraj se jim meša ob bogatem zajtrku (takrat se ob vonju po soli in pogledu na neskončno modrino morja pravzaprav meša tudi ostalim čutilom), potem že komaj čakamo (in brbončice in jaz) kosilo, ki nam ga pripravi ladijska posadka. Reče se mu kosilo kot se šika in pika! V času, ko ni zajtrka in kosila, pa tudi nisi nikoli ne žejen in ne lačen. Ves dan je na voljo voda, kava in čaj, pa tudi sveže sadje. Pssst, če znaš dovolj dobro delit komplimente vodji posadke in kapitanu, pa te mimogrede prestreže še kakšen gemišt, bevandica ali travarica.
Kakšna morska bolezen?? O čem ti to, dragi dnevnik? Ja no, jaz ti ne morem garantirat, če boš pretiraval z aperitivi, da ti ne bo postalo slabo. Imam tudi sam podobno izkušnjo, ko sem enkrat pretiraval s travarico kapitana Šimeta, ki je bila vrhunska, pa še »lovil sem njegov tempo«. No, ni bilo fajn, samo to bom dodal. Neee, sicer ni premetavanja ne, ni to »lupin’ca«. Saj ti pravim, občutek je takšen, kot da si v vili. Le da je vila vsak dan na drugem mestu. Čez dan se kopaš v zalivčkih, ki si jih do sedaj poznal le s fotografij različnih svetovnih turističnih vodnikov (no, v zadnjem času tudi raznih bitij, ki se imenujejo blogerji, vlogerji in vplivneži), večere pa preživljaš vsak dan v drugem dalmatinskem mestu, ki te očara s skoraj najslikovitejšo podobo, skoraj najbolj čudovitim sončnim zahodom in skoraj najboljšo kulinarično izkušnjo. A zakaj skoraj? Zato, ker nikoli ne veš, kaj bo ponudil naslednji kraj, ki ga boš obiskal – morda še več slikovitosti, še bolj čudovit sončni zahod ali pa še bolj edinstvene okuse. Varovalo, dragi moj dnevnik, varovalo…
Več nas je, lepše je! Bo držalo ja, a včasih ne v fazi planiranja počitnic in potovanj. A si predstavljaš planiranje dopusta z mojo »razširjeno počitniško familijo«? Lovro bi šel v Vodice, ker se tam »dogaja«, on pa je (spet) samski. Najstnik Filip svojima teži, če pri teh letih mora z njima na dopust, da bi rad v Zadar in Split, ker ga pač zanima izključno šport, pa bi na Instagramu rad objavil fotko iz najbolj košarkarskega mesta na Jadranu in seveda najbolj fuzbalerskega – domačega mesta Torcide. Nežnejši del moje »razširjene počitniške familije« nas prepričuje, da sploh ne gre zraven, če ne gremo v slikovito Komižo, na najlepše plaže Otoka Visa, kjer se bodo v novih plažnih kolekcijah počutile kot filmske igralke. Jaz bi na Krk, ker tja hodim že celo življenje (ne vem, če veš, a nekoč tam ni bilo mosta, na Krk sem potoval s trajektom), imam tam ogromno prijateljev in obožujem bevando z žlahtino. In tako dalje in tako dalje… Toliko kot je udeležencev pogovora, toliko je želja. Temperatura narašča, pogovor je čedalje glasnejši, pogledi mrki, dokler ne »udarim šakom o stol« – gremo križarit po Jadranu in obiščimo vse to! In plan je nar’jen! Lovro računa na to, da bo kot izrazit »social butterfly« spoznal kakšno prijateljico že na ladji, no, pa Dalmatinke so čudovite ženske. Filip se gre takoj pohvalit sledilcem na Instagramu, da gre na morje, pa ne z lupin’co ali kakšno staro leseno barkačo, temveč z luksuzno ladjo. Naš cvet lepote ima v hipu video klepet, da se dogovorijo, kdaj in kam se gre v šoping po nove večerne obleke za »Kapitanovo večerjo«.
Jaz pa si takoj pripravim eno bevando ter kličem Mladena, Darka, Ivana, Janka… Se vidimo kmalu!
Kompasov Janez
MINI SLOVAR
Čakavsko narečje je, poleg kajkavščine in štokavščine, eno od treh največjih hrvaških narečij. Najbolj razširjeno je v Istri, Kvarnerju in Dalmaciji, deli pa se na šest podskupin. V nadaljevanju nekaj izrazov »z morja«.
