Polet čez letališče v Lizboni nas popelje na skrivnosten otok sredi Atlantika, ki je nastal na mestu vroče točke in za katerega pravijo, da bi lahko bil ostanek Platonove Atlantide.
Vedno se veselim ponovnega srečanja z vulkanskim otokom, ki skriva v svojem nedrju raznobarvno paleto dogodivščin … in vedno se sprašujem, s čim nam bo Madeira postregla tokrat? Bodo naši potniki doživeli vse, kar otok ponuja?Prihod na otok je vedno vznemirljiv, zastrt za zaveso pričakovanj in vedno drugačen. Otok, ki se nahaja skoraj 1000 kilometrov od Lizbone, okoli 550 kilometrov od Kanarskih otokov in približno 950 kilometrov od Rabata, ponuja raznoliko in prijazno naravo, gostoljubnost Portugalcev, odlično hrano, bogato kulturno dediščino.Vsak dan se s potniki odpravimo na raziskovanje otoka, ki se razteza vse od morja do višine 1861 m, ki jih dosega najvišji vrh Pico Ruivo in ponuja nepozabne razglede.Na naših odkrivanjih otoka srečamo prenekaterega nekdanjega svetovno znanega obiskovalca ali kar prebivalca Madeire. Na osrednjem južnem delu v Camara de Lobos predsednika vlade Združenega kraljestva Winstona Churchila, ki je preživljal počitnice na Madeiri. Nad glavnim mestom Funchal Karla Habsburškega, zadnjega avstrijskega cesarja in ogrskega kralja, ki je na hribu Monte tudi pokopan. Ne pozabimo na Fulgencia Batista, kubanskega predsednika in diktatorja do kubanske revolucije. Včasih se na otok vrne tudi častni prebivalec Madeire, Cristiano Ronaldo, po katerem nameravajo poimenovati letališče na Madeiri.Cvetice, ki smo jih navajeni kupovati v naših cvetličarnah po visokih cenah, tukaj rastejo kar same od sebe, še zalivati jih ni treba. Vedno znova se vsi skupaj s potniki strinjamo, da je kar cel otok botanični vrt. Kraljevske proteje, strelicije, magnolije, kamelije, nešteto vrst kaktusov in endemičnih rastlin nam lepšajo sprehod med evkaliptusovimi gozdovi po levadah, namakalnih kanalih z začetki gradnje v petnajstem stoletju, ki se raztezajo po otoku z dolžino, ki presega razdaljo do Lizbone. Eksotično sadje, ki ga degustiramo na tržnici, od pasijonke, ličija, avokada, manga, monstere do marakuje, anone, ananasa, mnogih vrst banan, katerih nasade srečamo na popotovanju po otoku, kamor nam seže pogled, nam odpira vse čute. Vsak del otoka, četudi manjša terasa na nedostopnem predelu, četudi na dnu več stometrskega klifa, ki jo je možno obdelati, je obdelana. Sprehod po tržnici pa ponuja tudi raznolik dnevni ribiški ulov.Vožnja skozi Laurisilvo, lovorjev gozd, ki pokriva več kot 20 odstotkov otoka in je značilen za območje pod zaščito Unesca, nam odkriva pogled v zgodovino otoka, ki je bil odkrit med nevihto v začetku petnajstega stoletja med prvimi odkrivanji portugalskih pomorščakov. Brez vsakega dvoma so bili obupani pomorščaki presenečeni in veseli, ko so že predani usodi zagledali med hudo nevihto obale sosednjega otoka Porto Santa, kar je botrovalo nadaljnjim raziskovanjem in odkritju Madeire.
Vedno se veselim ponovnega srečanja z vulkanskim otokom, ki skriva v svojem nedrju raznobarvno paleto dogodivščin … in vedno se sprašujem, s čim nam bo Madeira postregla tokrat? Bodo naši potniki doživeli vse, kar otok ponuja?Prihod na otok je vedno vznemirljiv, zastrt za zaveso pričakovanj in vedno drugačen. Otok, ki se nahaja skoraj 1000 kilometrov od Lizbone, okoli 550 kilometrov od Kanarskih otokov in približno 950 kilometrov od Rabata, ponuja raznoliko in prijazno naravo, gostoljubnost Portugalcev, odlično hrano, bogato kulturno dediščino.Vsak dan se s potniki odpravimo na raziskovanje otoka, ki se razteza vse od morja do višine 1861 m, ki jih dosega najvišji vrh Pico Ruivo in ponuja nepozabne razglede.Na naših odkrivanjih otoka srečamo prenekaterega nekdanjega svetovno znanega obiskovalca ali kar prebivalca Madeire. Na osrednjem južnem delu v Camara de Lobos predsednika vlade Združenega kraljestva Winstona Churchila, ki je preživljal počitnice na Madeiri. Nad glavnim mestom Funchal Karla Habsburškega, zadnjega avstrijskega cesarja in ogrskega kralja, ki je na hribu Monte tudi pokopan. Ne pozabimo na Fulgencia Batista, kubanskega predsednika in diktatorja do kubanske revolucije. Včasih se na otok vrne tudi častni prebivalec Madeire, Cristiano Ronaldo, po katerem nameravajo poimenovati letališče na Madeiri.Cvetice, ki smo jih navajeni kupovati v naših cvetličarnah po visokih cenah, tukaj rastejo kar same od sebe, še zalivati jih ni treba. Vedno znova se vsi skupaj s potniki strinjamo, da je kar cel otok botanični vrt. Kraljevske proteje, strelicije, magnolije, kamelije, nešteto vrst kaktusov in endemičnih rastlin nam lepšajo sprehod med evkaliptusovimi gozdovi po levadah, namakalnih kanalih z začetki gradnje v petnajstem stoletju, ki se raztezajo po otoku z dolžino, ki presega razdaljo do Lizbone. Eksotično sadje, ki ga degustiramo na tržnici, od pasijonke, ličija, avokada, manga, monstere do marakuje, anone, ananasa, mnogih vrst banan, katerih nasade srečamo na popotovanju po otoku, kamor nam seže pogled, nam odpira vse čute. Vsak del otoka, četudi manjša terasa na nedostopnem predelu, četudi na dnu več stometrskega klifa, ki jo je možno obdelati, je obdelana. Sprehod po tržnici pa ponuja tudi raznolik dnevni ribiški ulov.Vožnja skozi Laurisilvo, lovorjev gozd, ki pokriva več kot 20 odstotkov otoka in je značilen za območje pod zaščito Unesca, nam odkriva pogled v zgodovino otoka, ki je bil odkrit med nevihto v začetku petnajstega stoletja med prvimi odkrivanji portugalskih pomorščakov. Brez vsakega dvoma so bili obupani pomorščaki presenečeni in veseli, ko so že predani usodi zagledali med hudo nevihto obale sosednjega otoka Porto Santa, kar je botrovalo nadaljnjim raziskovanjem in odkritju Madeire.
Sprehod po ulicah glavnega mesta pa se najlepše zaključi zadnji dan v letu, ko se nad mestom razprostre mavrična zavesa s pisanim ognjemetom, najdaljšim na svetu med leti 2006 in 2010, ko je doživel vpis v Guinnessovo knjigo rekordov. Kar ne moremo odvrniti oči od kalejdoskopsko razporejenih likov na nebu. Z odsevom zvezdic v očeh si zaželimo zdravo, srečno in polno Kompasovih potovanj prihajajoče leto.
