Tu je Dalmacija…

Tu je Dalmacija…

Glagole spregamo, samostalnike sklanjamo, pridevnike in lepoto morja pa stopnjujemo. Opa, dragi dnevnik, nova modrost, a? Naj te spoznam s stopnjevanjem lepote morja – morje, lepo morje, najlepše morje, Jadransko morje, Dalmacija! Me veseli, da se strinjaš, a ni dvoma, da ne bi bilo pravilno. Jaz imam (skoraj) vedno prav.

Slikovita dalmatinska obala s tisoč otoki je najdaljši del hrvaške obale z največ otoki. Uradno najlepši so narodni parki, pač, tako sva se odločila, dragi dnevnik, to bo kriterij za »uradno najlepše«. Spokojni Kornati so največji hrvaški arhipelag in magnet za »morske volkove«, veličastni Mljet pa raj pristne narave in kulturnih zakladov. Dalmatinska obala je simbol lepote, kontrast mogočnega skalovja, modrine morja in igre barv je dih jemajoč. O Dalmaciji pišejo pesniki, o njej pojejo zvezdniki, uprizarjajo jo likovni umetniki…, dandanes pa je tudi zvezda Instagrama. Ja, simbol lepote je, ni dvoma!

Moj notranji svet, moje življenjske izkušnje in moji najlepši spomini so bogatejši prav zaradi Dalmacije. Moja najljubša plaža je na Makarski rivieri. A me res sprašuješ, kje je Makarska riviera?? Ja, verjetno v Dalmaciji, kaj misliš? Če govoriva o Dalmaciji! Daj, pustiva ta lapsus, jaz sem že na dalmatinski zen naštiman, nehaj »palamudit«. Moji najljubši razgledi so z mogočnega Biokova. V Dalmaciji. Kot otrok sem imel kužka pasme dalmatinec. V trenutkih, ko malo pozabim, da za pravo srečo v življenju potrebuješ le notranji mir, si zavrtim »Sreća« dveh dalmatinskih velikanov, Oliverja in Gibonnija. Takoj postanem srečen brez razloga! Potem si zavrtim še Giulianov »Jugo«, ki me spomni na to, kakšen car sem! Mimogrede, na splitskem festivalu leta 1979 sem zaradi popevke »Tu je Dalmacija« naših legend Pepel in kri postal oboževalec slovenske popevke in navdušen spremljevalec jugoslovanskih festivalov. Takrat sem bil s starši na počitnicah v kampu v bližini Šibenika, kamor smo hodili vsako leto, odkar pomnim in dokler nisem »šel po svoje«.

Prvi stik z delom v turizmu sem imel v Dalmaciji. V študentskih letih sem poletja namreč preživljal ravno na Makarski rivieri, kjer sem bil predstavnik in animator za slovenske goste. To so bila najlepša leta, resnično, dragi moj dnevnik. Pa tudi »najluđe godine«, kot bi rekli. Čez dan sem delal – dvakrat na dan sem vodil vodno aerobiko za odrasle, popoldne družinsko olimpijado, zvečer pa sem bil moderator v »Kompasovem mini disku«, na »Kompasovem izboru za pesem Evrovizije«, na »Kompasovi modni reviji najnovejših plažnih trendov« ali pa na »Kompasovem izboru za Miss in Mistra Dalmacije«. Enkrat na teden sem se z gosti odpravil tudi na izlet, najraje v kanjon reke Cetine oziroma v dalmatinski Kolorado, ki je še eden mojih NAJ-ev v Dalmaciji. V glavnem, jaz ti povem, to so bili časi, ko je bila terasa hotela naša, slovenska, »one man band« je špilal več slovenskih in dalmatinskih kot tujih uspešnic, vsak teden sem imel novo »razširjeno počitniško familijo«. Užival sem na polno, pa gostje tudi. Saj veš, kako pravijo in s tem se strinjam – »srečni otroci + zadovoljni starši = zabavne in nepozabne počitnice, kamor se radi vračamo«.

Če sem čisto iskren, kar s teboj res vedno sem, moram priznat, da še vedno, čisto vsako leto, obiščem Kompasov družinski klub na Makarski rivieri, natančneje v Hotelu Quercus v Drveniku. Nisem tam celo poletje, pridem le na obisk. V hotelu imamo namreč krasno gostiteljico, mojo drago sodelavko in našo zvezdo Drito, ki skupaj s svojo ekipo skrbi za zadovoljstvo gostov, tako kot sem nekoč skrbel jaz. Po formuli »srečni otroci + zadovoljni starši = zabavne in nepozabne počitnice, kamor se radi vračamo«. Jaz pa tistih nekaj dni podoživljam svoje najstniške dalmatinske dogodivščine, vsak dan grem na sladoled v Makarsko, v slaščičarno moje nekdanje simpatije Doris, obiščem del mojih dalmatinskih prijateljev od Baške Vode do Zaostroga, celo do Pelješca se odpravim po zalogo mojega najljubšega vina ter uživam na polno. Kot sem nekoč in kot še danes uživajo naši gostje.

 

Pa poglej ti tole naključje no, ravno me je po telefonu klicala Drita, da preveri, kdaj pridem. Ja, nimam kaj, se bo treba kar odpravit, pravi, da moram še nekaj stvari pripeljat. Baje, da v Drveniku že uživajo na polno, da so imeli v četrtek hudo žurko za Kompasov rojstni dan. Kako misliš, kakšen rojstni dan? Ja, pa saj to pa ja veš, vsi ptički na vejah to vedo in o tem čivkajo – Kompas je 1. julija praznoval častitljivih 70 let! Tudi jaz sem še malce pod vtisom, sem kar dobro proslavil s svojimi sodelavci in prijatelji.

Joj, pa lepo te prosim, firbec ti, pusti zdaj Doris. Ne, ni bila Doris Dragović moja dalmatinska simpatija, čeprav ne bi imel nič proti, zame je ena najlepših žensk na svetu. A dajva pustit to temo, res. Ker če se spustiva v vse moje dalmatinske simpatije in poletne ljubezni… Ti lahko rajši zapojem?

»Tu su ljudi, posvemu drugi, drugo more, drugo sunce, drugo sve…
Uz pjesmu i vino i toplu riječ bolje se živi tu…
Tu je Dalmacija…«

Kompasov Janez

DALMACIJA SKOZI JEZIK  

Čakavsko narečje je, poleg kajkavščine in štokavščine, eno od treh največjih hrvaških narečij. Najbolj razširjeno je v Istri, Kvarnerju in Dalmaciji, deli pa se na šest podskupin. V nadaljevanju nekaj izrazov »s plaže«.