Islandija slovi po svoji neverjetno čudoviti pokrajini, ki jo je težko opisati in ki ponuja številne priložnosti za neverjetne fotografije na vsakem koraku.
- opazovanje severnega sija ali aurore borealis
- obisk idiličnega ribiškega mesteca Husavik
- opazovanje kitov in puffinov
- velikanski ledeniki in bruhajoči gejziri
- vijugaste ledeniške reke in geotermalna kopališča
- in še in še…
Vabimo vas k branju članka, ki je bil objavljen v reviji Goodlife 58, poletje 2022:
Posebna dežela posebnih ljudi
Ne obožujem le Islandije. Rada rečem, da obožujem vse, kar je nordijsko. Bolj ko je severno, boljše je. Islandija, ki sem jo prvič obiskala spomladi 2015, je bila razlog, da sem se zaljubila v nordijski svet, naravo in družbo, škrate, trole in vikinge, tradicionalne sage in pop kulturo.
Nekoč sem bila prepričana, da je Islandija eksotika v slogu »enkrat v življenju«, danes pa verjamem, da jo je treba obiskati vsaj dvakrat. Prvič »v času sonca«, v spomladansko- poletnem času, ko se narava prebuja. In drugič v času severnega sija, v jesensko- zimskem času, ko svojo moč pokažejo vremenski ekstremi in ko te, če imaš srečo, nagradi z osupljivim nebesnim obokom, po katerem poplesavajo barve najrazličnejših odtenkov in oblik.
Dežela presežkov in razkošja narave
Pogosto ji rečemo dežela ognja in ledu. Na Islandiji je več kot sto vulkanov, več kot desetino otoka pa prekriva led. Razkošje njene narave izraža tudi zastava. Modra barva so vode in gorovja, bela barva sneg in led, rdeča pa vulkani in lava. Od več kot 10.000 slapov jih ima dvesto ime, med njimi je veliko tistih, ki sodijo med najbolj znane in najbolj obiskane na svetu. Dežela je znana po gejzirjih, geološkem fenomenu, ki je svoje ime dobil ravno na Islandiji. Staronordijska beseda geysa pomeni bruhati, hiteti. Je edina država na svetu, kjer lahko plavaš med tektonskima ploščama, leži namreč na razpoki med evrazijsko in severnoameriško tektonsko ploščo.
Ne glede na temperaturo zraka, ki se v povprečju giblje med 0 stopinjami pozimi ter 10–20 poleti, se na Islandiji lahko kopaš vse leto. V termalnih vrelcih, seveda.
Alfur, sage in vzporedni svet
Islandija je med najredkeje poseljenimi državami, več kot 60 odstotkov prebivalcev živi v glavnem mestu Reykjavik, ki je najsevernejša prestolnica na svetu. Živeti na Islandiji pomeni živeti v eni najbolj srečnih in varnih dežel na svetu, ki nima železnice, vojske in oborožene policije. Večina energije, ki je potrebna za življenje na otoku, je proizvedena iz obnovljivih virov, nordijsko poganstvo pa je v zadnjih letih postalo uradna vera.
Islandci nimajo priimkov oziroma imajo poseben sistem oblikovanja priimkov. Priimek osebe je izpeljanka iz imena očeta ali mame ter besede »sin« ali »hči«. Svojemu otroku lahko izbereš izključno ime z uradnega seznama dovoljenih ali pa pridobiš odobritev posebne komisije. Islandske otroke v dnevih pred božičem razveseli kar 13 božičkov, najbolj priljubljeno darilo za božič pa je – knjiga. So v vrhu na lestvicah števila bralcev, pa tudi pisateljev na prebivalca; vsak deseti Islandec vsaj enkrat v življenju napiše knjigo.
Obstaja pa še prav poseben vzporedni svet. Več kot polovica prebivalcev verjame, da na Islandiji obstajajo »skrivni prebivalci«, škrati. Ali pa vsaj dopuščajo možnost, da obstajajo. Verjamejo, da jih škrati varujejo pred nesrečami in se, ko gradijo ceste, celo izogibajo predelom, kjer naj bi imeli svoja domovanja. Zelo pogosto moško ime na Islandiji je Álfur, kar v prevodu pomeni škrat.
McDonaldsu ne, hot dogu in pivu ja
Zadnji McDonald’s na Islandiji se je zaprl oktobra 2009, zadnji prodani hamburger s sirom pa si še danes lahko ogledate v recepciji hostla v bližini Reykjavika. Islandci so rekli ne znani mednarodni verigi hitre prehrane, ponosni pa so na najbolj znan hot dog (pylsur) na svetu. Stojnica Bæjarins Beztu Pylsur (najboljši hot dog v mestu) je bila že od nekdaj priljubljena točka med domačini, mednarodno slavo pa je doživela po letu 2004, ko jo je obiskal Bill Clinton in preprosto stojnico z najboljšim hot dogom v Reykjaviku postavil na svetovni zemljevid kulinaričnih turističnih znamenitosti. Hot dog sicer velja za tipično islandsko jed.
So tudi veliki ljubitelji piva in 1. marca praznujejo dan piva. Razlog tiči v tem, da je bilo od leta 1915 do 1. marca 1989 prepovedano. Danes pa je v državi 26 pivovarn, islandska piva veljajo za dobra butična piva. Na severu otoka so odprli termalno kopališče, kjer se lahko celo kopate v njem.
Zloglasni okusi za najpogumnejše
»Ko si na Islandiji, uživaj kot viking.« Tradicionalna sušena riba (harðfiskur) je izjemno priljubljen prigrizek, fermentirani grenlandski morski pes (hákarl) pa resen preizkus vzdržljivosti želodca. Smrad po strupenem amoniaku v kombinaciji z intenzivnim ribjim okusom resnično velja za okus za najpogumnejše. Zanimivo je, da vam bodo domačini za ublažitev zloglasnega okusa priporočili brennivín ali črno smrt, kot imenujejo tradicionalno islandsko krompirjevo žganje z okusom kumine.
Po poti zlatega trikotnika in južne avanture
Nekajdnevni obisk islandske prestolnice Reykjavik je idealna priložnost za spoznavanje »Islandije v malem« po poti »zlatega trikotnika« in »južne avanture«. Na polotoku Reykjanes lahko v nekaj sekundah po mostu prestopimo iz Evrope v ZDA, ob razpoki med evrazijsko in severnoameriško tektonsko ploščo v vikinškem parlamentu Thingvellir razpravljamo o novem odloku, na območju geotermalnih vrelcev Geysir smo vsakih nekaj minut priča izbruhu delujočega gejzirja Strokkur, med obiskom najbolj slavnih slapov poskušamo izbrati svojega najljubšega, na najjužnejši točki pa lahko na črni plaži Reynisfjara pri mestecu Vik i Myrdal posnamemo najbolj
imeniten selfi vseh časov.
Zanimivosti:
Zaradi majhnega števila prebivalcev so v deželi med drugim razvili aplikacijo, ki preprečuje incest. Ugotovi namreč, kako zelo ste v sorodu z osebo, s katero ste na zmenku. Bila je prva država z žensko predsednico ter gejevskim predsednikom vlade. Medtem ko so od leta 2010 nočni strip klubi prepovedani, lahko v Reykjaviku konec tedna doživite najbolj divje in zabavno nočno življenje »runtur « ter v falološkem muzeju obiščete največjo svetovno razstavo penisov.
Islandija je še veliko več kot to, le videti in doživeti jo morate!
Vabimo vas, da si preberete tudi dnevnik Kompasovega Janeza, ki opisuje njene znamenitosti v člankih Zaljubljen v ljubezen na prvi pogled in Moj košček sveta, kjer lepota sije močneje in se prepričate, da je Islandija vredna obiska!
KOMPAS. RAZKOŠJE SPOMINOV.
